Španski najemniki na ulicah po glasovanju v kongresu

Španski kongres poslancev, spodnji dom parlamenta, je 2. oktobra zavrnil dva vladna zakonska odloka in odpravil skromno dodatno zaščito najemnikov (Kongres, Irish News). Naslednji dan so najemniki v več kot 50 mestih in krajih zahtevali precej več (EFE). Premier Pedro Sánchez je razpet med njihovimi zahtevami in stranko Junts, katalonsko stranko za neodvisnost, saj za vladne predloge potrebuje njene glasove. Junts je nasprotoval celo ukrepom, ki so padli.

V Madridu je urad osrednje vlade naštel 70.000 protestnikov, organizatorji iz Sindikata najemnikov pa so govorili o 500.000 (Europa Press, El País). Obe strani imata interes pri številki, ki jo navajata.

Jeza se je nabirala že pred glasovanjem. Maricarmen Abascal, 87-letno najemnico iz Madrida, so 23. septembra izselili, protesti pred njenim domom pa so prerasli v taborišče na trgu Puerta del Sol, osrednjem madridskem trgu (Irish Times). Do sobote se je madridsko občinsko stanovanjsko podjetje dogovorilo, da se lahko vrne pod pogoji, podobnimi tistim iz njene prejšnje najemne pogodbe. Poročila niso potrdila, ali se je že vrnila (Público).

Kaj so najemniki izgubili

Organizatorji zahtevajo prepolovitev najemnin, pogodbe za nedoločen čas, konec izselitev in razlastitev stanovanj v lasti tako imenovanih »mrhovinarskih skladov« (Demócrata).

Zavrnjena odloka sta ponujala precej manj. Glavni bi najemnikom, ki bi se jim pogodba iztekla do 31. decembra 2028, omogočil, da zaprosijo za podaljšanje najema za največ dve leti. Nekatera ranljiva gospodinjstva bi zaščitil pred izselitvijo, rast najemnin pa omejil do leta 2027 (Civio).

Šlo je za zakonska odloka, nujna ukrepa, ki začneta veljati takoj, a prenehata veljati, če ju kongres v 30 dneh ne potrdi (BOE). Veljala sta šele od 1. oziroma 2. oktobra, zato zdaj ni jasno, kakšen pravni položaj imajo najemniki, ki so v teh dneh zaprosili za podaljšanje pogodb (Civio).

Zakaj je bilo odločilnih sedem glasov

Glavni odlok je padel z 172 glasovi za in 178 proti, odlok o podaljšanju najemnih pogodb pa s 166 glasovi za in 184 proti (Kongres). O izidu prvega glasovanja je odločilo sedem poslancev stranke Junts. Če bi se vzdržali, bi bil odlok sprejet (Infobae).

Junts trdi, da obvezna podaljšanja stroške prelagajo na male najemodajalce. Sklicuje se na podatke Banke Španije, po katerih so imele fizične osebe leta 2021 v lasti 91,9 odstotka stanovanj, oddanih po tržnih cenah (elDiario.es). Stranka opozarja, da bodo lastniki stanovanja umaknili s trga, in zagovarja podaljšanja, na katera bi najemodajalci pristali prostovoljno. Podatek kaže, da je večina teh stanovanj v lasti fizičnih oseb, ne podjetij. Ne pove pa, ali gre za male najemodajalce in ali bi ti stanovanja umaknili s trga.

Kot smo po glasovanju že pisali (To Brief), bi bila vsaka rešitev, ki bi jo Junts sprejel, še precej bolj oddaljena od zahtev protestnikov.

Stavka brez datuma

Madridski sprevod je spremljal transparent z napisom »Hacia la huelga general« (»Na poti k splošni stavki«) (EFE). Tiskovna predstavnica Sindikata najemnikov Valeria Racu pričakuje, da bo do nje prišlo »kmalu«, vendar datuma še ni, izvedba pa je odvisna od drugih organizacij (Europa Press).

Ključno je, ali se bosta pridružili CCOO in UGT, največji španski sindikalni konfederaciji; stavke nista napovedali. Podprli sta pohode in se bosta s skupinami najemnikov pogovarjali o skupni strategiji (laSexta). Splošna stavka pomeni, da delavci prekinejo delo. Ti organizaciji imata mrežo, potrebno za njeno izvedbo.

Delodajalci bi stavki nasprotovali. Antonio Garamendi, predsednik delodajalske zveze CEOE, pravi, da splošna stavka samo zaradi stanovanjskega vprašanja ne bi bila delovni spor in da bi delodajalci sprožili sodni postopek (La Vanguardia). Njegovo stališče ima oporo v zakonu: španski zakon o stavkah iz leta 1977 prepoveduje prekinitve dela, ki niso povezane s poklicnimi interesi delavcev (BOE).

Irski mediji so pohode spremljali od blizu in pogosto poročali o primeru Abascalove (Irish Times, Irish News). Zanimanje verjetno izhaja iz stiske na najemnem trgu, ki jo poznajo tudi zunaj Španije, vendar tega spora ne bo rešila nobena institucija EU. Unija lahko ukrepa le v mejah pristojnosti, ki ji jih dajejo pogodbe (EUR-Lex). Odloka sta bila španska zakonodaja, sprejeta in zavrnjena v Madridu.

Odločitev je tako spet v rokah kongresa. Po petkovem glasovanju je jasno, da Sánchez nima dovolj glasov niti za zaščito, ki jo organizatorji protestov že zdaj ocenjujejo kot preskromno.