Evropa v Abu Dabiju brez mandata

Ukrajina in Rusija se bosta 10. in 11. novembra v Abu Dabiju pogajali ob posredovanju ZDA (Reuters). Tja so odpotovali tudi svetovalci iz Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, institucij EU in Nata (POLITICO). Na ločenih srečanjih lahko zagovarjajo pogoje dogovora. Ne morejo pa obljubiti napotitve evropskih vojakov ali sprememb sankcij EU, od katerih bi bil dogovor odvisen, saj o tem odločajo vlade doma.

Dve poti, le na eni je Moskva

Načrtovana pogajanja so tristranska: Ukrajina, Rusija in ZDA naj bi se pogajale za isto mizo. Ukrajinsko delegacijo vodi Rustem Umerov, Washington pa pošilja odposlanca Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja (Interfax-Ukraine). Rusko delegacijo vodi predsedniški svetovalec Vladimir Medinski (Reuters). Do zgodnjih ur 10. novembra še niso objavili ure začetka, prav tako ni bilo potrjeno, da se je seja začela (AP).

Evropejci delujejo po ločeni poti. Kushner je povedal, da se bosta z Witkoffom pred tristranskimi pogajanji srečala s partnerji iz Ukrajine, EU, Nata, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Italije (Kushner). Umerov je opisal podobna usklajevalna srečanja na ukrajinski strani. V praksi Evropejci ločeno seznanjajo Ukrajino in ZDA s svojimi stališči ter jih skušajo prepričati; Kijev in Washington pa ta stališča preneseta v pogajalsko sobo z Rusijo.

Francija je konec tedna obljubila, da bodo Evropejci sodelovali (To Brief), in njihovi predstavniki so v Abu Dabiju. Odpotovali so svetovalci za nacionalno varnost iz štirih prestolnic. Tja so prišli tudi najtesnejši sodelavci predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antónia Coste, ki vodi organ, v katerem se srečujejo voditelji držav članic EU (Euronews). Berlin je pot svojega svetovalca potrdil, za večino drugih imen pa so vir medijska poročila (DW). Ni javno dostopnih podatkov, da bi kateri od teh predstavnikov videl, spreminjal ali potrjeval besedilo, ki bo poslano Moskvi.

Kremelj daje prednost takšni ureditvi. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov trdi, da imajo Evropejci že svoje kanale do Kijeva in Washingtona ter bi lahko postali pomembni pozneje, pri širših pogovorih o evropski varnosti. Svetovalec Jurij Ušakov je izrecneje zagovarjal njihovo izključitev, Kushner pa meni, da bo trajna rešitev sčasoma zahtevala neposredne pogovore med Rusijo in Evropo (France 24).

Nihče nima mandata za zastopanje Unije

Evropska težava je globlja od nasprotovanja Moskve. Italijanska premierka Giorgia Meloni je 5. novembra Costi predlagala, naj voditeljem EU zastavi vprašanje: kdo naj zastopa Unijo in s kakšnimi pooblastili. Povedala je, da ne zahteva italijanskega mesta za pogajalsko mizo (ANSA). Costa je privolil v razpravo na neformalnem srečanju voditeljev v Dublinu 13. novembra, vendar ni imenoval odposlanca (Irish presidency).

Do takrat vsak svetovalec v Abu Dabiju zastopa eno prestolnico ali eno od institucij EU. Tudi imenovani odposlanec Unije bi imel omejena pooblastila. Lahko bi enotno zagovarjal pogoje, sam pa ne bi mogel zavezati nacionalnih vlad k napotitvi vojakov ali odpraviti sankcij, za katere je potrebno soglasje vseh članic.

Odločitve ostajajo v rokah vlad

Pri vojakih se omejitve najbolj pokažejo. Multinational Force for Ukraine, ki naj bi jo vodili Francija in Združeno kraljestvo, za zdaj obstaja le na papirju kot izjava o nameri. Napotitev je odvisna od premirja in prošnje Kijeva; izjava pa ne določa ne števila vojakov ne datuma napotitve (UK government).

Priprave so se kljub temu že začele. Nekaj sto nizozemskih pripadnikov je 9. novembra na Poljskem začelo vaditi za takšno misijo, vendar nizozemsko obrambno ministrstvo poudarja, da bi bila za dejansko napotitev potrebna ločena odločitev vlade (Dutch defence ministry). Vaja še ne pomeni, da se je vlada zavezala poslati vojake.

Pri sankcijah velja podobno načelo. Za odločitve EU o sankcijah je praviloma potrebno soglasje, zato jih lahko blokira vsaka posamezna vlada (Council of the EU). Če bi Moskva kot del dogovora zahtevala omilitev sankcij, ji tega v Abu Dabiju nihče ne more obljubiti. O tem bi morale odločati vlade vseh članic, vsaka pa bi predlog lahko zavrnila.

Pogoje v Abu Dabiju bodo oblikovale ZDA, Rusija in Ukrajina. Evropske vlade bodo svoj vpliv lahko uveljavljale pozneje, ko jih bodo prosili za vojake ali glasovanje o sankcijah. Če bi takrat zavrnile, bi blokirale dogovor, ki bi ga tri strani že sprejele, politična cena tega pa bi bila precej višja, kot če bi nanj vplivale že zdaj. Voditelji EU se bodo 13. novembra sestali v Dublinu (Irish presidency). Preden pride do poznejše odločitve, morajo odgovoriti, kdo govori v imenu Unije in s kakšnimi pooblastili.