Lecornu za proračun potrebuje vzdržnost socialistov

Premier Sébastien Lecornu nima večine v Narodni skupščini, spodnjem domu francoskega parlamenta. Njegov proračun za prihodnje leto lahko zato obstane le, če se dovolj poslancev iz opozicije vzdrži glasovanja o nezaupnici. Socialisti so povedali, kaj zahtevajo v zameno: da večji del davčnega bremena prevzamejo premožnejši. Delodajalci pritiskajo v nasprotno smer, razprava v skupščini pa se začne 13. oktobra (AEF).

Kaj predlaga vlada

Vlada želi znižati primanjkljaj s predvidenih 5,4 odstotka BDP letos na 5,0 odstotka leta 2027 (francoska vlada). Francija bi tudi po tem ostala precej nad 3-odstotno zgornjo mejo EU (EUR-Lex).

Ministri so 1. oktobra predstavili 43 milijard evrov novih prihrankov in davčnih ukrepov. Paket ocenjujejo na 54 milijard evrov, ker prištevajo še 11 milijard evrov iz prejšnjih ukrepov, ki zdaj začenjajo učinkovati (francoska vlada, To Brief).

Vladne ocene obsega ukrepov primerjajo proračun z zneskom, ki bi ga država prihodnje leto porabila, če ne bi ničesar spremenila. Dejanska poraba se zato ne zmanjša za toliko: številke kažejo, koliko naj bi država porabila manj glede na takšno napoved.

Pritiski z nasprotnih strani

Patrick Martin, predsednik združenja delodajalcev Medef, stroške ukrepov za podjetja ocenjuje na skoraj 20 milijard evrov in trdi, da bo proračun še oslabil francosko gospodarstvo (Franceinfo). Medef izračuna ni objavil, zato gre za oceno delodajalcev, ne za postavko v zakonskem predlogu.

Del ukrepov je mogoče preveriti. Podjetja prejemajo olajšave pri prispevkih za plače. Če bi pri izračunu teh olajšav upoštevali tudi izplačila iz naslova udeležbe zaposlenih pri dobičku, bi to podjetja po oceni BFMTV stalo približno 3,7 milijarde evrov.

Socialisti opozarjajo na nasprotno težavo: da velika podjetja plačujejo manj. Dodatni davek na dobiček velikih družb ostaja v predlogu in naj bi leta 2027 prinesel okoli 5 milijard evrov, vendar vlada ocenjuje, da bo njegov izplen približno tretjino nižji kot v preteklih letih (ministrstvo za proračun). Davek lahko še vedno prinese več milijard, čeprav manj kot prej. Ker Medef ni objavil izračuna, ni mogoče vedeti, kako njegova skupna ocena upošteva znižanje tega davka.

Voditelja socialistov v obeh domovih parlamenta in predsednica stranke Johanna Rolland so 2. oktobra Lecornuju pisali in zahtevali spremembe »brez odlašanja« (Le Monde). V pismu trdijo, da breme najprej pade na upokojence, ne na premožnejše zavezance, da se socialni prejemki za najrevnejše zamrznejo, podedovano premoženje pa davčno razbremeni, ter da večino prihrankov nosijo ljudje s srednjimi in nižjimi dohodki (Libération).

Zahtevajo, naj vlada pred začetkom razprave izda lettre rectificative, uradni dokument, s katerim popravi svoj zakonski predlog. Pravijo tudi, da so pomagali omogočiti sprejetje proračuna za leto 2026. Če Lecornu predloga ne spremeni, opozarjajo, da ga bo tokrat morda lahko sprejel le ob vsaj vzdržanosti skrajno desne stranke National Rally. Pred predsedniškimi volitvami bi bila to po njihovem politična in moralna napaka (Libération).

Vzdržanost kot pogajalsko orožje socialistov

Socialisti lahko pomagajo zrušiti vlado tako, da glasujejo za predlog nezaupnice, ali pa ji omogočijo obstanek, če se vzdržijo. Predlog uspe le z 289 glasovi, torej z absolutno večino vseh 577 poslancev v skupščini; vzdržani glasovi se ne štejejo (francoska ustava). Socialistom proračuna ni treba podpreti. Dovolj je, da se ne pridružijo glasovom za nezaupnico skupaj z National Rally in preostalo levico; končni izid pa je še vedno odvisen od vseh drugih skupin.

Lecornu se je zavezal, da ne bo uporabil 49.3, ki vladi omogoča sprejetje zakonskega predloga brez glasovanja, če poslanci nato ne izglasujejo nezaupnice. Pred predstavitvijo proračuna pa je Le Figaro poročal, da ta možnost ostaja v rezervi.

Bruselj tega spora ne more razrešiti. Francija je od 26. julija 2024 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v katerem EU od države zahteva ukrepe za ureditev javnih financ; rok za odpravo primanjkljaja je leto 2029 (Svet Evropske unije). Evropska komisija presoja skupno pot javne porabe, ne pa, ali breme nosijo upokojenci ali podjetja. O tej razdelitvi odloča Pariz.

Vlagatelji spremljajo tudi dogajanje. Razlika med donosnostjo francoskih in nemških desetletnih državnih obveznic je 2. oktobra dosegla približno 1,5 odstotne točke (Agefi). Isti teden so vlagatelji množično prodajali državne obveznice od ZDA do Evrope (Corriere della Sera), zato vpliva samega proračuna na razmik ni mogoče ločiti od širšega dogajanja na trgih.

Socialisti so vprašanje, kdo bo nosil breme, postavili kot pogoj za vzdržanost pri nezaupnici. Lecornu lahko breme prerazporedi in ohrani cilj 5,0 odstotka BDP (francoska vlada), vendar mora vsako popuščanje nadomestiti z varčevanjem ali davki drugje, sicer bo primanjkljaj višji. Pred začetkom razprave mora socialistom odgovoriti, ali bo predlog spremenil. O tem, ali bo ostal na položaju, pa bodo odločali tudi poslanci, katerih podporo bo moral še pridobiti.