Nizozemska mora obravnavati azilne prošnje

Nizozemska ne sme več odlagati odločanja o prošnjah za azil ljudi, ki so zbežali iz Ukrajine, dokler jim ne poteče začasna zaščita. Sodišče Evropske unije je 1. oktobra 2026 razsodilo, da je takšna samodejna zamrznitev v nasprotju s pravom EU (celotna sodba, sporočilo za javnost Sodišča EU). Nizozemski organi lahko nekatere postopke še vedno odložijo, vendar morajo dokazati, da zaradi obsega dela niso mogli spoštovati običajnih rokov.

Razsodba zadeva veliko število postopkov. Po poročanju NOS je na Nizozemskem odloženih več kot 140.000 prošenj. To je objavljena ocena, ne uradno število še nerešenih prošenj (NOS).

Dve različni obliki zaščite

Postopek se je začel s primerom enega moškega. Kitajski državljan ujgurskega rodu je z ukrajinsko ženo in otrokom pobegnil iz Ukrajine ter aprila 2022 na Nizozemskem zaprosil za azil (celotna sodba).

Prek žene je dobil začasno zaščito. Gre za skupni izredni status EU za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo. Omogoča prebivanje, delo in dostop do storitev, ne da bi organi preverjali zgodbo vsakega posameznika.

Pri prošnji za azil gre za drugo vprašanje: ali posamezniku v domovini grozi preganjanje? Za človeka s kitajskim državljanstvom ujgurskega rodu je odgovor lahko pomemben tudi po izteku izrednega statusa. Države EU so začasno zaščito podaljšale do 4. marca 2028 (Svet EU).

Nizozemska imigracijska služba IND o njegovi prošnji ni želela odločiti, dokler je veljala začasna zaščita. Zaradi neizdane odločbe se je obrnil na sodišče, zadeva pa je prišla do Raad van State, najvišjega nizozemskega upravnega sodišča. To je sodnike EU v Luksemburgu vprašalo, kako razlagati pravo EU, zdaj pa mora o njegovem primeru odločiti ob upoštevanju njihovega odgovora (Raad van State).

Prepoved z ozko izjemo

Osrednja ugotovitev sodišča je jasna: začasna zaščita ne more biti podlaga za splošno in samodejno prekinitev azilnih postopkov. Zato veljajo običajni roki za odločanje o prošnjah za azil (sporočilo za javnost Sodišča EU).

Obstaja ena izjema. Če je prošenj toliko, da država teh rokov ne more spoštovati, lahko nekatere postopke začasno odloži in določi prednostni vrstni red.

Dokazno breme je na državi. Dokazati mora, da rokov objektivno ni bilo mogoče spoštovati, čeprav je sprejela vse razumne ukrepe. Nacionalna sodišča morajo preveriti, ali je zamuda pri vsakem postopku posledica nujnih ukrepov, ne pa splošnega pravila (celotna sodba). Sodišče je opozorilo tudi, da odlaganje vseh prošenj zgolj ustvari še večji val odločitev za pozneje.

Sodba moškemu ne podeljuje azila in mu ničesar ne odvzema. Po pravu EU zavrnitev prošnje za azil ne konča začasne zaščite, dokler ta še velja (Direktiva o začasni zaščiti).

Nizozemska čakalna vrsta in nemški primer

Zamrznitev postopkov je del nizozemske prakse. Navodila vlade razseljenim Ukrajincem določajo, da morajo za pridobitev začasne zaščite vložiti prošnjo za azil. V istih navodilih piše, da je ne bodo obravnavali, dokler bo začasna zaščita veljala (nizozemska vlada). Sodišče je odpravilo samodejno zamrznitev, o zahtevi za vložitev prošnje pa ni odločalo.

Minister za migracije Bart van den Brink priznava, da je treba o prošnjah zdaj odločiti. Predlaga, da imajo prednost novi prišleki, za njimi približno 50.000 ljudi, ki že čakajo v redni vrsti, skupina z začasno zaščito pa naj pride na vrsto pozneje (NOS).

Njegov argument o omejenih zmogljivostih je tehten, sodba pa ne zahteva, da obravnavajo vse odložene prošnje hkrati. Vrstni red, ki se zdi primeren vladi, pa sam po sebi še ne dokazuje, da rokov ni mogoče spoštovati. Nizozemska sodišča lahko zdaj zahtevajo dokaze.

Vprašanje sega tudi zunaj Nizozemske, saj razlaga prava EU iz te sodbe zavezuje sodišča v vseh državah članicah. Tudi 32.a člen nemškega zakona o azilu določa prekinitev azilnih postopkov, dokler velja začasna zaščita (nemški zakon o azilu). Nemški strokovnjaki za begunsko pravo sodbo, znano kot Jilin, razumejo tako, da mora to pravilo odstopiti (analiza HRRF).

Pravna razlaga je zdaj jasna. Nizozemska mora odpraviti samodejno zamrznitev in lahko postopke odloži le, če dokaže, da običajnih rokov kljub razumnim ukrepom ni bilo mogoče spoštovati. Raad van State bo ta preizkus najprej uporabil v primeru moškega, ki je za azil zaprosil aprila 2022 (Raad van State). Nato bo moral van den Brink predložiti dokaze, zakaj naj ljudje, ki jim je njegova vlada naročila vložiti prošnjo, čakajo na koncu vrste.