1,000 smrti razkrije vrzeli v hlajenju

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je junija v osmih dneh po Evropi umrlo več kot tisoč ljudi. Španski sistem za spremljanje presežne umrljivosti MoMo je samo v štirih dneh zabeležil 212 smrti, od tega 200 pri starejših od 65 let (EFE). V Torinu in Milanu so izpadi elektrike prizadeli več mestnih območij. Opozorila so izdale vse države. Ljudje so kljub temu umirali, ker sistemi, ki vročino zaznajo, in sistemi, ki bi morali ljudi pred njo zaščititi, pripadajo različnim ravnem oblasti, različnim proračunom in različnim pravilom.

EU lahko opozori. Ne more pa nikogar prisiliti k ukrepanju.

Evropska podnebna pravila od držav članic zahtevajo, da »stalno napredujejo pri prilagajanju«, vendar ne določajo zavezujočih standardov za hladilne centre, najvišje temperature v šolah ali pripravljenost domov za starejše (European Climate Law). Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 vročinske valove obravnava kot evropski problem, a gre za usmeritev Evropske komisije, ne za uredbo, ki bi lokalnim službam nalagala konkretne obveznosti (EU Adaptation Strategy). Bruselj zagotavlja denar, satelitske podatke in krizno usklajevanje prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, sistema za čezmejno pomoč z gasilci, medicinskimi ekipami in opremo. Ne odloča pa o tem, ali ima vrtec klimatsko napravo.

Evropska agencija za okolje v svoji oceni podnebnih tveganj ugotavlja, da Evropa »ni pripravljena na hitro naraščajoča podnebna tveganja«, pri čemer vročino uvršča med najresnejše grožnje zdravju v južnoevropskih mestih (EEA). Ta ugotovitev dobro opiše dogajanje zadnjega tedna: prilagajanje zaostaja za temperaturami.

Štiri države, ista vrzel

Opozorilni sistemi delujejo. Zaščita se začne lomiti v trenutku, ko mora nekdo ukrepati. Vzorec se ponavlja.

V Nemčiji ima deželni akcijski načrt za vročino le 7 od 16 zveznih dežel. Zvezno ministrstvo za okolje svojo vlogo opisuje kot dajanje pobud, ne kot operativno vodenje zaščite (BMUKN). Bundestag še razpravlja, kdo mora plačati obvezne občinske načrte za vročino in hlajenje bolnišnic (tagesschau). Zdravniki intenzivne medicine opozarjajo, da morajo dežele zaščito pred vročino v bolnišnicah financirati kot zdravstveni ukrep, ne kot vprašanje udobja (BR). Že sama razprava kaže težavo: odgovornost od opozorila do dejanske zaščite ni jasno določena.

V Italiji sta se pokazali dve različici iste vrzeli. Lombardija je na dneve z visokim tveganjem prepovedala delo na prostem v najbolj vročih urah in s tem zapolnila prostor, za katerega so sindikati trdili, da ga Rim zapira prepočasi (PuntoSicuro). V Torinu so v štirih dneh zabeležili najmanj 16 izpadov elektrike, ker je lokalno povpraševanje močno naraslo; v Milanu je elektrike zmanjkalo v več četrtih (Renewable Matter, Il Fatto Quotidiano). Državna oskrba je zdržala. Lokalna distribucijska omrežja niso.

Španija ima najbolj razvit evropski sistem za spremljanje smrti zaradi vročine. MoMo je med 21. in 24. junijem ocenil 212 smrti, povezanih z vročino (EFE). Kljub temu nacionalna energetska agencija ni odobrila subvencije za hlajenje štirih javnih šol v Pintu, ker občina ni mogla dokazati, da učenci ustrezajo upravni opredelitvi »ranljive skupine« (The Objective). Občina je želela hladilne sisteme. Pravila subvencije so določila, da otroci ne izpolnjujejo pogojev.

Nizozemska je prvič razglasila rdeče opozorilo zaradi vročine, najvišjo stopnjo vremenskega alarma nacionalnega meteorološkega inštituta KNMI (KNMI, GGD Leefomgeving). Država nima nacionalnega pravila o zapiranju šol med vročino in nima najvišje dovoljene temperature v učilnicah. Združenje osnovnošolskih odborov je opozorilo, da približno osem od desetih šol nima ustreznega notranjega okolja (ANP/PO-Raad). Opozorilo je bilo novo. Šolska infrastruktura ni bila pripravljena.

Česa nihče ne meri

EU nima obveznega skupnega pregleda, ki bi meril pokritost s hladilnimi centri, šolske protokole za vročino, pripravljenost domov za starejše ali izpade omrežja, povezane z vročino. Držav pri prilagajanju ni mogoče resno primerjati, ker podatkov za primerjavo ni.

Evropa zna vročinski val napovedati več dni vnaprej. Po koncu zna prešteti mrtve. Ne zna pa zagotoviti, da je v domu za starejše v Mainzu, vrtcu v Bologni ali šoli v Pintu med opozorilom in statistiko dovolj hladno, da ljudje preživijo.