11 držav nad 478,000 ruskih turističnih vizumov

Medtem ko rakete zadevajo ukrajinska mesta, ruski turisti še vedno dopustujejo na francoski rivieri in španski obali. Enajst evropskih držav je 3. junija Evropski komisiji poslalo skupno pismo, v katerem zahteva zavezujoče omejitve pri izdajanju schengenskih vizumov ruskim državljanom. Spor razkriva vrzel v sankcijski politiki EU, ki je Bruselj ne more zapreti zgolj s politično izjavo.

Številke, ki poganjajo jezo

Države schengenskega območja so ruskim državljanom leta 2025 izdale 477.878 turističnih vizumov, skoraj 40 odstotkov več kot leta 2023, prvega polnega leta vojne (EUobserver, GP). Približno tri četrtine teh vizumov so izdale tri države: Francija okoli 156.500, Italija 161.000, Španija pa 123.000 (Euronews, Quotidiano.net).

Pismo so podpisale Švedska, Danska, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Nizozemska, Islandija in Norveška. V njem so države zapisale, da je »globoko vznemirljivo«, če ruski turisti uživajo evropske počitnice, medtem ko »rakete in brezpilotni letalniki še naprej zadevajo civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini« (Euractiv). Švedski minister za migracije Johan Forssell je bil neposrednejši: Rusi, »ki podpirajo rusko obsežno invazijo, ne bi smeli prihajati v Evropo počivat na plaže ali sedet ob rdečem vinu v prijetnih zunanjih kavarnah« (GP).

Sistem, ki spodbuja razdrobljenost

Težava je v zasnovi sistema. Vsaka država EU na svojih konzulatih sama odloča, komu bo izdala vizum. Ko pa ruski turist dobi veljaven francoski schengenski vizum, lahko zakonito potuje po 29 državah. Estonija je avgusta 2022 na podlagi nacionalnega mejnega prava prepovedala vstop ruskim državljanom (Riigi Teataja) in jih na meji zavrača ne glede na to, katera država jim je izdala vizum. Podobno ravna Poljska. To so enostranske obvoznice, ne rešitev na ravni EU.

Edino obstoječe skupno orodje, člen 25a Vizumskega zakonika, Svetu EU, kjer vlade držav članic odločajo o evropski zakonodaji, omogoča začasno ukinitev vizumskih ugodnosti za določeno državo. Toda ta člen velja le tedaj, ko država noče sprejeti nazaj svojih državljanov, ki nezakonito prebivajo v EU. Z vojno ali varnostnimi razlogi nima neposredne zveze. Ko so ga leta 2024 uporabili proti Etiopiji, je šlo izključno za sodelovanje pri ponovnem sprejemu oseb (Brussels Times). Za njegovo aktivacijo je potrebno soglasje, kar pomeni, da ga lahko Francija, Italija ali Španija vsaka zase blokira.

Tiha sredina in sredozemski odpor

Tudi Nemčija pisma ni podpisala, čeprav je leta 2025 izdala manj kot 24.000 ruskih vizumov, 90 odstotkov manj kot pred vojno. Berlinski argument, predstavljen v IPG Journalu, je, da bi splošna prepoved pomenila »darilo Kremlju«, saj bi hranila propagandno zgodbo, da »Zahod ni usmerjen proti vojni, temveč proti ruskemu ljudstvu« (IPG Journal). Enako opozarja Julija Navalna, vdova pokojnega opozicijskega voditelja (Le Monde).

Francija, Italija in Španija na pismo niso uradno odgovorile. Po poročanju Le Monda tema Pariz spravlja v zadrego; diplomatski viri trdijo, da obstoječe sankcije že blokirajo osebe s sankcijskih seznamov, študentov in opozicijskih osebnosti pa ne bi smeli kaznovati (Le Monde). Italijansko verodostojnost dodatno slabi aretacija nekdanjega veleposlanika, ki ga obtožujejo prodaje schengenskih vizumov Rusom za do 16.000 evrov na vizum (Difesa Online).

Odložena obljuba

Evropska komisija je prek govorca Markusa Lammerta 5. junija odgovorila z napovedjo »ciljno usmerjenih omejevalnih vizumskih ukrepov« v okviru revizije Vizumskega zakonika, ki jo pričakujejo leta 2027. Podrobnosti o obsegu ukrepov ali časovnici sprejetja ni navedla (Euronews). Tudi če Komisija predlog pripravi po načrtu, ga čakajo še pogajanja z Evropskim parlamentom, kjer imajo poslanci enako moč pri spreminjanju ali zavrnitvi besedila. Francija in Italija lahko ukrep razvodenita v več fazah postopka.

Koalicija enajstih držav želi zavezujoča pravila pred prihodnjim poletjem. Komisija jim ponuja obljubo za prihodnje leto. Vmes je še ena turistična sezona in še približno pol milijona vizumov, ki jih vzhodno krilo EU vidi kot moralni in varnostni neuspeh, sredozemske obale pa kot prihodek. EU Rusijo z eno roko sankcionira, z drugo pa izdaja turistične vizume. Dokler se Vizumski zakonik ne spremeni, ni mehanizma, ki bi to protislovje razrešil.