14 tankerjev, 418 ur, brez ustavitev

Ob bolgarski in romunski obali se še naprej premikajo tankerji, ki jih preiskovalci uvrščajo v rusko floto v senci. Med januarjem in avgustom 2026 je najmanj 14 takih plovil skupaj preživelo 418 ur v vodah dveh držav članic EU, kaže preiskava Greenpeace Bulgaria na podlagi podatkov o sledenju plovil Lloyd's List Intelligence (Greenpeace Bulgaria, Fakti). Nobenega niso ustavili, pregledali ali zadržali.

Na prvi pogled je to videti kot odpoved nadzora. Ni nujno. EU lahko plovila uvrsti na sezname sankcij, obalne države pa za njihovo ustavitev še vedno potrebujejo pravno podlago.

Zakaj sama navzočnost ne zadošča za zadržanje

Vseh 14 plovil je v podatkovni zbirki Lloyd's List označenih kot del flote v senci, kar pomeni, da jih povezujejo z zavajajočimi praksami pri prevozu sankcionirane nafte (Greenpeace Bulgaria). Toda objavljeni podatki ne vključujejo sledenja po posameznih plovilih, zgodovine tovora, podatkov o zavarovanju ali dokazov, da je katero od njih pristalo v pristanišču, pretovorilo nafto ali povzročilo onesnaženje v bolgarskih oziroma romunskih vodah.

Mednarodno pomorsko pravo varuje načelo neškodljivega prehoda: ladje lahko po Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu prečkajo teritorialno morje druge države brez vmešavanja, če s prehodom ne ogrožajo obalne države (UNCLOS). Sama uvrstitev na sankcijski seznam te pravice ne odpravi. Tanker, ki Črno morje prečka brez postanka ali pretovarjanja, ima enako pravico do prehoda kot druga plovila. Kot ugotavlja SWP Berlin, uvrstitev na seznam ustvarja politični pritisk, ne pa splošnega pooblastila za zaseg (SWP Berlin).

V kampanji Greenpeacea ima osrednjo simbolno vlogo Kairos, zapuščeni sankcionirani tanker pri Burgasu. Aktivisti so poslikali njegov trup, potem ko so satelitski posnetki v bližini pokazali sledi, podobne oljnim madežem (Greenpeace Bulgaria Kairos, Cherno More). Bolgarske pomorske oblasti so sporočile, da poznejši pregledi niso potrdili aktivnega onesnaženja. Spor zato ostaja odprt.

Kje nadzor deluje in kje ne

Romunski odziv pokaže vrzel v sistemu. Romunska pomorska uprava je sporočila, da po uvrstitvi na sankcijski seznam v romunska pristanišča ni vplulo nobeno sankcionirano plovilo (DottoTV, Radio Constanta). To odgovarja na vprašanje dostopa do pristanišč, ne pa na vprašanje, kaj se dogaja v romunski izključni ekonomski coni, širšem morskem območju, kjer ima država pravice pri virih in varstvu pred onesnaženjem, ne pa polne ozemeljske oblasti.

ProTV je poročal, da je romunska obalna straža od maja 2022 prejela več kot 1.200 obvestil o pretovarjanju z ladje na ladjo. Obalna straža je pojasnila, da pregledi niso bili potrebni, ker so ladje ravnale po pravilih za preprečevanje onesnaževanja in pretovarjanje prijavile (Stirile ProTV). Obvestilo se je v praksi štelo kot skladnost.

Danska kaže, kako je videti izvrševanje pravil tam, kjer država uporabi pooblastila, ki jih dejansko ima v pristaniščih in na sidriščih. Kopenhagen, ki leži ob baltski morski ožini, je leta 2025 zabeležil 292 plovb tankerjev flote v senci skozi danske vode (gCaptain). Danske oblasti so na sidrišču Skagen Red pregledale 79 tankerjev in štiri zadržale (Sofart). Danska je uvedla tudi preverjanje zavarovalnih potrdil za natovorjene tankerje, ki zapuščajo Veliki Belt, manjkajočo dokumentacijo pa vključuje v sankcijske postopke (Folketinget). Nadzor učinkuje na sidriščih in ozkih prehodih. Na odprtem morju ladje večinoma samo plujejo mimo.

Storitveni vzvodi, s katerimi bi sankcije dobile težo

Glavno ozko grlo ni na črnomorski obali, temveč v Atenah in Valletti. Operaterji, povezani z Grčijo, so po analizi Financial Timesa v treh letih s trgovino z rusko surovo nafto zaslužili najmanj 3,8 mrd. dolarjev (Fortune Greece). Ko je 21. sveženj sankcij EU poskušal omejiti pomorske storitve, med njimi zavarovanje, posredništvo, upravljanje ladij in financiranje, je Grčija dogovor blokirala, dokler si ni zagotovila izjem za prevoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (Naftemporiki, News247). Sankcije EU zahtevajo soglasje v Svetu, kjer se morajo strinjati zunanji ministri vseh 27 držav članic, zato lahko ena država zadrži celoten sveženj. Grčija je to možnost uporabila.

EU je na sankcijske sezname postopoma dodajala nova plovila. Enaindvajseti sveženj je državam članicam dal nova pooblastila za zaplembo tovora zadržanih plovil flote v senci (Skuld, Gard). Toda omejevanje evropskih pomorskih storitev ima svojo ceno: tovor bi se lahko preusmeril na starejše ladje, zastave z manj preglednim nadzorom in zavarovalnice zunaj Zahoda, zaradi česar bi bila flota težje sledljiva in manj varno zavarovana (Brookings).

Štirinajst tankerjev in njihovih 418 ur razkrivajo problem, za katerega je EU napisala sankcijska pravila, okoljsko tveganje pa prepustila obalnim državam. Bolgarija in Romunija nosita tveganje starajočih se, pogosto slabše zavarovanih plovil, ki prečkajo njune vode. Grčija ima v rokah storitvene vzvode, s katerimi bi lahko pritisnila na ekonomiko flote. Samo spremljanje prometa se zamenjuje z izvrševanjem pravil. Dokler Sofija in Bukarešta ne uporabita orodij, ki jih je Danska že preizkusila, od pregledov na sidriščih do preverjanja zavarovanja in jasnih sprožilcev pri onesnaženju, bosta šteli ure, tankerji pa bodo pluli naprej.