Gibraltar odpravil mejne potne liste

Okoli 15.000 dnevnih migrantov je 15. julija prvič po več kot stoletju prečkalo mejo med Španijo in Gibraltarjem, ne da bi morali na kopenski meji pokazati potni list (BBC, špansko zunanje ministrstvo). Pogodba, ki sta jo dan prej v Bruslju podpisala britanski minister Stephen Doughty in evropski komisar Maroš Šefčovič, zunanje meje EU ne odpravlja. Spreminja le kraj, kjer se opravlja schengenska kontrola, torej preverjanje potnih listin in identitete za vstop v skupno evropsko območje prostega gibanja. Namesto pri stari žičnati ograji v La Línei se nadzor zdaj izvaja na gibraltarskem letališču in v pristanišču, kjer španski in gibraltarski uradniki delajo drug ob drugem (britanska vlada, Brussels Times). Spor o suverenosti ostaja zamrznjen. Vsakodnevno trenje se seli drugam.

Španija nadzira schengenski vhod

Španija zdaj odloča, kdo na gibraltarskem letališču in v pristanišču vstopi v schengensko območje. Španski uradniki tam opravljajo polne vstopne in izstopne kontrole ter imajo dostop do varnostnih podatkovnih zbirk EU (špansko zunanje ministrstvo). Madrid ima tudi možnost sprožiti začasno ustavitev ali odpoved dogovora, če presodi, da se pogoji kršijo. Gibraltar in Združeno kraljestvo hkrati ohranjata svoje ločene kontrole na istih lokacijah.

Vsaka stran dogovor predstavlja kot uspeh. London vztraja, da je britanska suverenost »v celoti in izrecno zaščitena« (gibraltarska vlada). Španija poudarja, da njena zahteva po suverenosti ostaja nespremenjena (RTVE). Namestnik glavnega ministra Gibraltarja Joseph Garcia je stvar povzel bolj neposredno: »meja ostaja natanko tam, kjer je bila«, schengen pa je »praktično orodje, ne politična zastava« (gibraltarska vlada). Pogodba tako loči vprašanje ozemeljskega naslova od delovanja meje. Gibraltarju predvsem odpira gospodarski prostor, saj približno polovica njegove delovne sile vsak dan prihaja iz Španije.

Kamere namesto ograje

Stare ograje ni več. Nadomestil jo je nadzorni sistem, razpršen med kamerami, podatkovnimi zbirkami in letališkimi prehodi. Gibraltar je na izbranih mestih postavil ograje, ki jih ni mogoče preplezati, kamere za sprotno prepoznavo obrazov, povezane z Interpolom in zbirkami iskanih oseb, avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, videonadzor in stalno prisotnost organov pregona ob nekdanji meji (gibraltarska vlada). V letališkem terminalu se novi biometrični sistem EU za vstop in izstop, EES, ki beleži prstne odtise in obrazne posnetke potnikov iz tretjih držav, povezuje s schengenskim informacijskim sistemom SIS, skupno evropsko zbirko za iskanje oseb in prepovedi vstopa. Dogovor španskim uradnikom pod strogimi pogoji dovoljuje tudi zasledovanje osumljencev čez staro mejno črto v Gibraltar: ob predhodnem obvestilu, z razpoznavnimi uradniki in ob spoštovanju lokalnega prava (GBC).

Vzorec spominja na Severno Irsko, kjer je ureditev po brexitu trdo kopensko mejo preprečila tako, da je del trgovinskih kontrol prestavila v Irsko morje. V obeh primerih je London politično občutljivo mejo ohranil mehko samo zato, ker je drugje v sistemu sprejel pravila EU in prisotnost tujih uradnikov (Le Figaro). Gibraltarska različica je ožja: določa, kje in kdo opravlja kontrole, ne prenaša pa širšega korpusa prava EU na britansko ozemlje tako kot severnoirska ureditev.

Kdo dvigne telefon

Pogodba za polno ratifikacijo še potrebuje soglasje Evropskega parlamenta, neposredno izvoljenega zakonodajnega organa EU. Toda bolj neposredna vrzel je odgovornost.

Predstavljajmo si potnika, ki prispe na gibraltarsko letališče, ga sistem SIS napačno označi, španski uradnik pa mu zato zavrne vstop. Kdo obravnava pritožbo? Španija nadzira odločitev o vstopu in dostop do podatkovne zbirke. Pravna sredstva za potnike, označene v sistemu, potekajo po španskih upravnih poteh (špansko zunanje ministrstvo). Vendar britansko-gibraltarski konkordat določa, da London nosi končno odgovornost po mednarodnem pravu. Guverner, imenovani predstavnik britanskega monarha v Gibraltarju, ki ohranja pristojnosti na področju notranje varnosti, je pri varnostnih vprašanjih nad lokalno vlado (britanska vlada). Gibraltar pa vsakodnevno izvaja obveznosti iz pogodbe.

En sam mejni dogodek se lahko zdaj raztegne čez tri jurisdikcije, dva pravna sistema in dva režima upravljanja podatkov. Pogodba olajšuje vsakodnevno prehajanje meje. Odgovornosti ni poenostavila. Evropski parlament, ki mora glasovati o ratifikaciji, je institucija, ki lahko pred tem zahteva jasnejše odgovore.