Belgija zavira načrt za ruske rezerve

Trije nekdanji zahodni uradniki so 8. avgusta predlagali, da bi Evropska unija prevzela upravno kontrolo nad približno 210 mrd. evrov zamrznjenih rezerv ruske centralne banke. Predlog, o katerem so najprej poročali nemški mediji, so pripravili Annegret Kramp-Karrenbauer, nekdanja nemška obrambna ministrica, Nathalie Loiseau, nekdanja francoska ministrica za evropske zadeve, in Daleep Singh, nekdanji visoki ameriški uradnik za sankcije (FAZ, RBC Ukraine). Gre za politično pobudo, ne za politiko EU. Prav v razliki med tema dvema ravnema je bistvo spora.

Sistem, ki Evropi že omogoča uporabo dobičkov

Potem ko je EU leta 2022 zamrznila rezerve ruske centralne banke, osnovno premoženje, predvsem obveznice in denarni depoziti, ni prenehalo ustvarjati prihodkov. Zapadali so kuponi, nabirale so se obresti. EU te prihodke preusmerja Ukrajini, medtem ko glavnica ostaja zamrznjena in formalno v ruski lasti (Council, EUR-Lex).

EU je 3. avgusta iz teh donosov Ukrajini nakazala 1,4 mrd. evrov, skupni znesek od začetka sistema pa je dosegel 8 mrd. evrov (EEAS, Euronews). Večina tega denarja, 95 odstotkov, Ukrajini pomaga servisirati posojila držav G7, ne pa neposredno kupovati orožja. Preostalih 5 odstotkov gre prek Evropskega mirovnega instrumenta za vojaško podporo (Commission Representation in France).

Mehanizem posojil G7 deluje tako: posojilodajalci Ukrajini denar izplačajo zdaj, prihodnji donosi iz zamrznjenih ruskih sredstev pa se postopoma uporabijo za odplačevanje teh posojil (G7 Apulia communiqué). Finančna konstrukcija je domiselna, vendar še vedno temelji na obrestnih prihodkih, ne na 210 mrd. evrov glavnice. Glede na vojne stroške in prihodnjo obnovo Ukrajine je 8 mrd. evrov omejen znesek. Zato se krepi pritisk za širši poseg.

Kaj bi spremenila hramba in zakaj Belgija zavira

Skoraj vse zamrznjene ruske rezerve so skoncentrirane na enem mestu: pri Euroclearju, bruseljskem finančnem depozitarju, ki vodi evidence lastništva vrednostnih papirjev in poravnava posle med kupci in prodajalci. Tam naj bi bilo približno 90 odstotkov zamrznjenih ruskih sredstev v EU (EUobserver).

Ta koncentracija Belgiji daje veliko praktično moč. Vsak premik onkraj pobiranja donosov, naj gre za prenos hrambe, zaseg ali novo uporabo glavnice, potrebuje belgijsko sodelovanje, ker so sredstva vpeta v belgijsko finančno infrastrukturo. Če Belgija reče ne, se predlog ustavi.

Načrt predvideva, da bi rezerve prenesli iz Euroclearja v novo telo pod nadzorom EU. Formalno lastništvo bi ostalo pri ruski centralni banki, zato avtorji govorijo o upravljanju, ne o zaplembi (FAZ, Fakti). Dejanski učinek pa bi bil prerazporeditev tveganja. Zdaj pravne in operativne posledice geopolitične odločitve, ki jo je sprejelo vseh 27 držav članic, v veliki meri nosita Belgija in Euroclear.

Pritisk ni teoretičen. Julija je moskovsko pritožbeno sodišče potrdilo odločbo v višini 18,17 bilijona rubljev proti Euroclearju v primeru, ki ga je sprožila ruska centralna banka (Washington Post, Brussels Times). Te odločbe po belgijskem pravu ni mogoče izvršiti, vendar kaže smer ruskega pritiska: Moskva cilja na institucijo, ki sredstva hrani, ne na EU kot celoto. Belgijska zadržanost zato ni plašnost, temveč racionalen odziv države, ki za celoten blok nosi zgoščeno tveganje.

Pravna meja, ki je Evropa še ni prestopila

Razlika med donosi in glavnico ni pravni formalizem. Mednarodno pravo sredstva centralnih bank varuje strožje kot skoraj katero koli drugo obliko državnega premoženja (UN Convention on State Immunity). Uporaba donosov po zamrznitvi posega v prihodke, ki pred zamrznitvijo še niso obstajali. Prevzem hrambe glavnice pa posega v premoženje, ki je Rusiji pripadalo že pred začetkom vojne.

Predlog hrambe poskuša to mejo premakniti. Lastništvo bi na papirju ostalo v Moskvi, nadzor pa bi prešel na EU. Odprto vprašanje je, ali bi centralne banke drugod po svetu to v praksi razumele kot zaplembo. Posledice bi lahko bile pomembne. Če bi upravljavci deviznih rezerv presodili, da se lahko sredstva v evropskih sistemih s politično odločitvijo prenesejo drugam, bi del rezerv lahko umaknili iz evra. Evropska centralna banka je že opozorila, da lahko ukrepi, povezani s sankcijami, vplivajo na mednarodno vlogo evropske finančne infrastrukture, čeprav razprave o prenosu hrambe ni posebej omenila.

Poljska in baltske države bi pozdravile okvir, po katerem bi »plačala Rusija«, saj bi to zmanjšalo pritisk na njihove javne finance. Belgija in Euroclear nosita pravno izpostavljenost, ki je noben predlog doslej ni zares odpravil. Ukrajina bi dobila financiranje v obeh primerih, vendar je obseg odvisen od tega, katero pravno mejo je Evropa pripravljena prestopiti. Trenutni odgovor ostaja: donosi da, glavnica ne. Trije nekdanji uradniki želijo to spremeniti. Sedemindvajset vlad, ki danes odločajo, še ne.