359 odstranitev mimo azilnega sistema

Oseba, ki jo oblasti prestrežejo na grški meji, ima pravico povedati, kdo je, zaprositi za azil in odstranitev izpodbijati pred sodiščem. Te pravice izhajajo iz prava EU, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah. Toda če človeka odstranijo, še preden kdo zabeleži njegovo ime, pravice ostanejo predvsem formalna obljuba.

Grška nacionalna komisija za človekove pravice je v poročilu svojega mehanizma za evidentiranje dokumentirala 21 domnevnih neformalnih prisilnih vrnitev, ki so zajele najmanj 359 prosilcev za azil in beguncev (in.gr). Po navedbah poročila naj bi odstranitve izvajale osebe v uniformi in brez nje, ne da bi ljudi identificirale, preverile njihove prošnje ali jim omogočile sodno varstvo.

Zakaj se praksa na zunanji meji prenese naprej

Azilna pravila EU odgovornost praviloma nalagajo državi na zunanji meji, v katero oseba najprej vstopi. Grčija je ena od teh držav. Če dostop do azila tam ni zanesljiv, se omaje pravna predpostavka, na kateri stoji celoten sistem: da bo Grčija postopke vodila pravilno. Sodišča v državah, kamor prosilci pozneje odidejo, lahko zato ustavijo njihove predaje, sistem pa se začne razkrajati od znotraj.

Evropska varuhinja človekovih pravic, neodvisni organ EU za obravnavo pritožb zoper institucije Unije, je že ugotovila, da Agencija Evropske unije za azil poročil o zavračanju migrantov na meji ni posredovala Evropski komisiji (European Ombudsman). Ta ugotovitev ne dokazuje vsake posamezne navedbe. Pokaže pa, da se lahko pot poročanja s terena do Bruslja prekine tudi takrat, ko so agencije EU fizično prisotne.

Nemčija kaže, kako se posledice prenesejo v druge pravne sisteme. Nemška sodišča so vrnitve v Grčijo na podlagi pravil EU o odgovornosti za azilne postopke praviloma potrjevala, upravna sodišča pa so bila previdnejša pri ženskah zaradi tveganj izkoriščanja in spolnega nasilja (taz). Sodišče potrebuje dejstva, preden lahko presodi, ali je vrnitev zakonita; prav na to je opozorila tudi Agencija EU za temeljne pravice, organ Unije, ki spremlja spoštovanje temeljnih pravic (FRA). Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je pred morebitnimi zunanjimi centri za obravnavo migrantov zahteval preverjanje tveganj, neodvisni nadzor in sodno kontrolo (Berliner Zeitung).

Kje so sodišča potegnila mejo

Najostrejši pravni kontrast ponuja Španija. Špansko vrhovno sodišče je nedavno odločilo, da takojšnja zavrnitev na meji ne sme veljati za ljudi, ki jih oblasti prestrežejo na morju ali med plavanjem proti Ceuti in Melilli, španskima enklavama na severnoafriški obali. Uporabiti je treba celoten postopek: identifikacijo, pravno pomoč, tolmača in presojo potrebe po zaščiti, ki jo je mogoče izpodbijati (rtve.es, europapress.es).

Na isto oviro je naletel italijanski poskus, da bi prošnje za azil filtriral zunaj svojega ozemlja, v Albaniji, vendar pod italijansko pravno odgovornostjo. Italijanski sodniki niso potrdili pridržanja v albanskem objektu in so začasno ustavili pospešene mejne postopke (Amnesty Piemonte/VdA, Sky TG24). V obeh primerih sta sodišči poskuse mejnega nadzora vrnili v pravno preverljiv postopek.

Grški primer kaže težji problem. Če je odstranitev nedokumentirana in končana pred registracijo, sodišče pozneje težko rekonstruira, kaj se je zgodilo. Španska sodba mejni ukrep potisne v postopek. Grške navedbe govorijo o odstranitvah, ki se postopku v celoti izognejo.

Vrzel pred registracijo

Migracijski in azilni pakt EU, novi skupni okvir azilnih pravil, ki se zdaj prenaša v prakso, obljublja skupne postopke preverjanja, registracije in neodvisnega nadzora na zunanjih mejah. Toda ugotovitve grškega organa za človekove pravice opisujejo domnevne odstranitve preden sistem kogarkoli zabeleži. Varovalke pakta začnejo delovati po registraciji. Dogajanje v trenutkih pred tem ostaja zunaj evidence.

Evropska komisija lahko na podlagi 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije začne postopek za ugotavljanje kršitev, torej mehanizem, s katerim države članice prisili k spoštovanju prava EU. Če se domnevni vzorec potrdi, bo registracija prvi resni preizkus izvrševanja migracijskega pakta. Komisija mora pojasniti, ali grški primer zahteva formalno preiskavo ali pa bo še naprej vztrajala pri neukrepanju.