EU lahko Madžarski sprosti €4.2bn, tožilcev še ni

Evropska komisija je 23. septembra predlagala odpravo omejitev za približno 4,2 milijarde evrov sredstev EU, namenjenih Madžarski. Med reformami, s katerimi utemeljuje predlog, je navedla tudi pristop Madžarske k Evropskemu javnemu tožilstvu, ki preganja goljufije in korupcijo pri porabi evropskih sredstev (Evropska komisija, EUobserver). Na Madžarskem pa za zdaj ne dela še noben njegov tožilec. Vodja tožilstva Laura Codruța Kövesi je 29. septembra za RTL povedala, da pričakuje odprtje urada v Budimpešti do prihodnjega poletja, v njem pa naj bi delovalo deset tožilcev (HVG).

Članstvo na papirju, v praksi brez tožilcev

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je tožilski organ EU za pregon goljufij in korupcije, povezanih z evropskim denarjem. Odločba Evropske komisije iz julija je potrdila članstvo Madžarske, ministrstvo za pravosodje pa navaja, da je začelo veljati 2. avgusta (odločba Komisije (EU) 2026/1701, ministrstvo za pravosodje).

Za delovanje EJT potrebuje tožilce v posameznih državah. Ti začenjajo postopke in zadeve vodijo pred nacionalnimi sodišči. Imenovanje tožilcev v Budimpešti zahteva tri korake: madžarski parlament mora sprejeti ustrezna pravila, vlada predložiti prednostno razvrščen seznam kandidatov, EJT pa nato s tega seznama imenuje tožilce (Uredba (EU) 2017/1939).

Prvi korak še ni bil izveden. Vlada namerava leta 2026 parlamentu predložiti sveženj sprememb treh zakonov (Index). Leta 2027 naj bi sledil še drugi sveženj, ki bi spremenil pravila o kazenskem postopku, varstvu podatkov in sodelovanju (ministrstvo za pravosodje). V razpoložljivih virih ni podatka, da bi parlament sprejel katerega od svežnjev.

Napoved odprtja do prihodnjega poletja je torej pričakovanje Kövesi, ne zakonsko določen rok. Tudi število tožilcev še ni določeno. Pravila EU zahtevajo najmanj dva v vsaki državi, končno število pa določita vlada in vodja EJT, zato je deset tožilcev, o katerih govori Kövesi, še predlog (Uredba (EU) 2017/1939). Ko bo urad začel delovati, bo lahko preiskoval tudi kazniva dejanja, storjena od junija 2021. V to obdobje sodijo leta, ko je vlada Viktorja Orbána vztrajala, da Madžarska ostane zunaj EJT (444.hu).

Poljska je članica postala 1. junija 2024, njen urad pa je dejansko začel delovati šele 28. januarja 2025 (Rzeczpospolita). Ker je madžarska zakonodajna pot drugačna, poljski primer kaže le, da sta lahko pristop in začetek delovanja časovno precej narazen; madžarskega roka ne napoveduje.

Kaj naj vlade štejejo za opravljeno reformo

Sprejetje predloga Komisije ne bi pomenilo, da bi Madžarska takoj prejela 4,2 milijarde evrov (Evropska komisija). Gre za kohezijska sredstva, del proračuna EU za ceste, vodovodne sisteme in druge projekte v manj razvitih regijah. Odprava omejitev bi Madžarski omogočila, da sredstva znova nameni projektom, izplačila pa bi sledila njihovi dejanski porabi.

Predlog je sledil zaključku postopka za zaščito proračuna EU zaradi kršitev načela pravne države. S tem postopkom lahko Komisija zamrzne evropska sredstva, če oceni, da vlada ne zagotavlja njihove ustrezne porabe. Drugi pogoji za dostop Madžarske do sredstev so po zaključku postopka ostali v veljavi (To Brief). Članstvo v EJT je eden od razlogov za predlog, ne njegova edina podlaga.

O predlogu zdaj odločajo države članice v Svetu EU s kvalificirano večino. Večje države imajo pri tem večjo težo, nobena vlada pa predloga ne more sama blokirati (EUobserver).

Pomen EJT presega to glasovanje. Ko bo budimpeštanski urad začel delovati, bodo tamkajšnji tožilci lahko s kolegi v drugih članicah vodili skupne preiskave, kadar podjetja ali plačila prehajajo meje (Uredba (EU) 2017/1939). Zato imajo vse vlade, ki prispevajo v proračun EU, interes, da se ta delovna mesta zapolnijo. EJT ima omejene pristojnosti: izbira, katere primere bo obravnavalo, sojenja potekajo pred madžarskimi sodišči, kazniva dejanja, povezana izključno z madžarskim javnim denarjem, pa ne sodijo v njegovo pristojnost.

Vladam EU predlagajo, naj članstvo Madžarske v EJT štejejo za izvedeno reformo, čeprav v državi še ni niti enega tožilca. Kövesi po lastni oceni pričakuje, da bo urad v Budimpešti odprt do prihodnjega poletja (HVG). Svet o predlogu še ni glasoval, vlade pa lahko pred sprostitvijo sredstev še zahtevajo dokaz o napredku. Prvi dokaz bi bilo sprejetje zakonov o izbiri tožilcev, ki jih je vlada obljubila za letos (Index).