729 ruskih izstrelkov ob meji zveze NATO

Rusija je v noči z 1. na 2. junij na Ukrajino izstrelila 73 raket in 656 dronov, kar je bil eden največjih posamičnih napadov v tej vojni (UNN, Chronicle.lu/Reuters). V Kijevu, Dnipru in Harkovu je umrlo najmanj 11 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih. Poljska je dvignila lovska letala, aktivirala kopensko zračno obrambo in zaprla zračni prostor ob meji. Štiri dni prej je ruski dron zadel stanovanjski blok v Galațiju v Romuniji in ranil dva civilista, kar sta bili prvi takšni žrtvi na ozemlju Nata. Zavezništvo je napad videlo. Posredovati pa skoraj ni moglo.

Vse vidijo, skoraj ničesar ne sestrelijo

Poljsko operativno poveljstvo je sporočilo, da se je alarm končal ob 3.35 brez kršitve poljskega zračnega prostora, pri odzivu pa so pomagali Natovo zračno poveljstvo, Francija in Nizozemska (Fakt.pl). To je bila šesta poljska obrambna aktivacija v zadnjih dvanajstih mesecih. Odzivi so hitrejši in vključujejo več zaveznic. Kar je leta 2024 še delovalo kot izredna kriza, postaja operativna rutina.

Primer iz Galațija je pokazal, zakaj hitrejše zaznavanje samo po sebi ne reši ključne težave: kdaj smeš streljati. Romunija je dron spremljala ves čas njegovega štiriminutnega leta čez svoje ozemlje. F-16 so bili v zraku in imeli pooblastilo za uporabo orožja, vendar prestrezanje ni uspelo. Streljanje nad naseljenim območjem bi lahko povzročilo škodo med civilisti. Pravila v miru niso dovoljevala ognja v ukrajinski zračni prostor. Kopenski sistemi proti dronom niso imeli dovoljenja za uporabo v urbanem okolju (Mediafax). Romunski obrambni minister Radu Miruță je dejal, da so bili sistemi »zasnovani pred letom 2023, pred množično uporabo dronov v vojni«.

Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je javno ocenila, da napad v Galațiju »spada v kategorijo«, ki bi lahko upravičila sklicevanje na 4. člen Severnoatlantske pogodbe, mehanizem za posvetovanja zavezništva, kadar se članica počuti ogroženo. Romunija ga nato ni sprožila. Po navedbah Euronews.ro so viri blizu predsedstva povedali, da je Washington to odsvetoval in namesto tega ponudil prenos zmogljivosti. Bukarešta je izgnala ruskega veleposlanika in odredila zaprtje konzulata v Constanți v 30 dneh.

Politični razkol

Napad je zadel zavezništvo, ki je že razdeljeno glede odzivanja na ruske napade ob svojih mejah. Predsedniki Estonije, Latvije in Litve so 21. maja v skupni izjavi zahtevali, naj Nato na vzhodnem krilu preide od zračnega patruljiranja, ki pomeni predvsem nadzor in identifikacijo, k zračni obrambi s pooblastilom za prestrezanje (Aerotime). Estonska zunanja ministrica Kaja Tsahkna je opozorila, da »vsaka vrzel, vsak mehkejši odziv postane vabilo za naslednji napad«.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil solidarnost z Romunijo, a predlagal poseben pridružitveni status Ukrajine v EU. To je politična gesta, ki ne zapira operativne vrzeli pri prestrezanju na vzhodnem krilu. Slovaški premier Robert Fico je šel v nasprotno smer in pozval k »takojšnjemu dialogu med EU in Rusijo« (Noviny.sk, Novinky.cz). Njegov zunanji minister Juraj Blanár je napade obsodil ostreje. Slovaški predsednik je pozval h krepitvi Natovega krila, ne da bi podprl Ficov poziv k dialogu.

Moskovski okvir in Natov rok

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je vojna vstopila v »povsem drugo paradigmo«, pri čemer je navedel ukrajinski napad z dronom 22. maja na poklicno šolo v zasedenem Starobelsku, v katerem naj bi umrlo 21 ljudi (Devdiscourse/Reuters, RIA Novosti). Varnostni svet Združenih narodov pravi, da tega števila ne more preveriti, ker Rusija onemogoča dostop do zasedenega ozemlja. Peskov je dodal, da bi bilo vojne »konec do konca dneva«, če bi se Ukrajina umaknila iz regij, ki si jih lasti Rusija.

»Nova paradigma« sledi že dokumentiranemu vzorcu Kremlja: stopnjevalni jezik se prilepi na posamičen incident, nato pa služi kot utemeljitev za operacije, ki so bile pripravljene vnaprej. Enako zaporedje se je pokazalo po napadu na Krimski most leta 2022 in po ukrajinski uporabi raket ATACMS leta 2024.

Romunija je 29. maja podpisala pogodbe v vrednosti 5,6 mrd. evrov v okviru programa SAFE, evropsko financiranega obrambnega naročanja, med drugim za sisteme proti dronom (Digi24). Dobave se začnejo leta 2027. Na vrhu Nata v Ankari 7. in 8. julija se bo odločalo o baltski zahtevi po formalni drži zračne obrambe. Do takrat vzhodno krilo ostaja med opazovanjem in posredovanjem, vsak incident z dronom brez skupnega odziva pa dviguje prag za naslednjega.