Požig in 5,000 protestnikov zaprla Brenner

Na italijanski strani so zgorele transformatorske postaje. Na avstrijski avtocesti nad njimi je promet zaustavilo pet tisoč ljudi. 30. maja sta hkrati obstali obe glavni žili prelaza Brenner, najbolj obremenjenega alpskega prehoda v Evropi.

Pred zoro so neznanci zažgali dve električni postaji na železniški progi Brenner med krajema Peri in Dolcè severno od Verone. Policija je ob zogleneli opremi našla vžigalnik in sledi pospeševalca gorenja. Do dopoldneva je približno 5.000 prebivalcev Tirolske za osem ur blokiralo avtocesto v sodno odobrenem protestu, s katerim so zahtevali prepolovitev tovornjakarskega prometa.

Zapora je razkrila strukturno neskladje: evropski cenovni sistem ohranja Brenner kot umetno poceni prehod čez Alpe. Leta 2025 ga je uporabilo približno 2,42 milijona težkih tovornjakov, 83 odstotkov pa jih na območju ni imelo lokalnega opravka. Koridor nosi približno 10 odstotkov celotne italijanske trgovine, toda za večino voznikov je predvsem cenejša bližnjica.

100 € proti 435 €

Tovornjak, ki Alpe prečka skozi Švico, plača do 435 € cestnine. Na Brennerju enaka pot stane približno 100 €. Razlika je dovolj velika, da 21 odstotkov težkih tovornjakov naredi vsaj 60 kilometrov ovinka, da pridejo do cenejšega prehoda.

Švica tovornjake zaračunava prek sistema LSVA, torej pristojbine glede na prevoženo razdaljo, težo in izpuste. Število tovornjakov čez Alpe omejuje tudi ustava, država pa je veliko vložila v železniške predore. V 25 letih se je število tovornjakarskih prehodov čez švicarske Alpe zmanjšalo za tretjino, promet čez Brenner pa povečal za polovico. Švica zdaj 72,5 odstotka alpskega tovora prevaža po železnici. Na Brennerju se je delež železnice od leta 2010 znižal s 36 na 25 odstotkov.

Bruselj financira rešitev, nato jo ovira

Brennerski bazni predor (BBT), 64-kilometrski železniški predor pod Alpami, je izkopan 94-odstotno. Evropska unija je k skupnim stroškom v višini približno 10,5 mrd. € prispevala 2,3 mrd. € (Euronews, Evropska komisija). Odprtje je predvideno za leto 2032.

Ista Evropska komisija pred Sodiščem Evropske unije trdi, da Avstrija na tem koridorju ne bi smela omejevati tovornjakarskega prometa. Italija je zadevo (C-524/24) vložila proti tirolskim nočnim prepovedim, prepovedim ob koncih tedna in sektorskim omejitvam tovora, ki zajemajo močno onesnažujoče ali prostorsko obremenjujoče blago, denimo les, odpadne kovine in jeklo. Komisija je podprla Italijo in avstrijske ukrepe označila za nesorazmerne. Sodbo pričakujejo proti koncu leta.

Bruselj financira korenček, železniško infrastrukturo, hkrati pa zavrača palico, cestne omejitve, ki bi tovor preusmerile na vlake. Švica uporablja oboje. Bazni predor Gotthard je odprt od leta 2016, pa Švica še vedno ni dosegla lastnega ustavnega cilja 650.000 tovornjakov na leto. Sama infrastruktura tovora ne premakne. Cena ga.

Kdo plača

Prebivalci doline Wipptal živijo ob skoraj 7.000 tovornjakih na dan in kakovosti zraka, ki komaj še dosega sedanje mejne vrednosti EU, po strožjih standardih, ki jih Unija postopno uvaja, pa jih bo predvidoma presegla. Italijanska industrija vidi drugačno bilanco: po izračunih Uniontrasportija obstoječe tirolske omejitve zaradi zamud in preusmeritev že stanejo 370 mio. € na leto (First Online, trans.info).

Požig sliko dodatno zaplete. Italijanski preiskovalci preverjajo ekoanarhistično sled in se sklicujejo na podobne napade na železniško infrastrukturo v Firencah ter na naftovod v Furlaniji. Odgovornosti ni prevzela nobena skupina. Kdor je zažgal železniške postaje, je napadel prav infrastrukturo, ki jo protestniki zahtevajo v večjem obsegu.

Tudi po odprtju predor morda ne bo deloval, kot je načrtovano. Bavarska je zavlekla gradnjo severne dostopne železnice, prevozniška podjetja pa dokončanje pričakujejo najprej leta 2050. Avstrija je svojo južno povezavo preložila na čas po letu 2040. Brez železniških priključkov na obeh straneh lahko predor za 10,5 mrd. € postane nasedla naložba.

Jesenska sodba bo izsilila izbiro. Če bo odločitev šla proti Avstriji, bo Wipptal ostal pri 7.000 tovornjakih na dan, breme pa se bo povečevalo. Če bo sodišče pritrdilo Avstriji, bodo italijanski izvozniki še naprej plačevali 370 mio. € letnih stroškov. Razlika v cestnini v višini 335 € nikoli ne ostane brez plačnika.