Avstrija krepi plinsko rezervo

Avstrijska vlada bo strateško zalogo plina podaljšala še za dve leti, do aprila 2029, za kar v proračunu predvideva približno 264 milijonov evrov (BMWET, Krone). Gre za krizno zalogo v obsegu 20 TWh, kar ustreza približno četrtini letne porabe plina v državi. Zaloga je pod državnim nadzorom in izločena iz običajnega trgovanja na trgu (BMWET). Ministrstvo trenutno oskrbo opisuje kot varno, gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer pa podaljšanje utemeljuje z napetostmi na Bližnjem vzhodu, ki po njegovih besedah kažejo, zakaj mora tak instrument ostati na voljo (Krone). To ni izdatek za sedanjo krizo, temveč strošek za zmanjšanje tveganja, da bi se kriza sploh razvila.

Zakaj plin hrani država in ne samo podjetja

Strateška zaloga zapolnjuje vrzel v delovanju plinskega trga. Če je plin poleti drag, lahko dobavitelj z zapolnjevanjem skladišč za zimo ustvari izgubo, saj ni zagotovila, da bodo zimske cene pokrile strošek nakupa in skladiščenja. Zadržanost posameznega podjetja je poslovno razumljiva, za državo pa lahko pomeni večjo izpostavljenost pred hladno sezono.

Evropska unija je to slabost prepoznala po letu 2022, ko je Rusija zmanjšala dobave po plinovodih. Z Uredbo 2022/1032 je državam članicam naložila, da pred zimo zapolnijo skladišča. Evropska komisija plinska skladišča obravnava kot glavni vir oskrbe Unije v hladnih mesecih. Avstrija gre korak dlje: poleg ciljev zapolnjenosti ohranja 20 TWh plina pod neposrednim državnim nadzorom, iz katerega se lahko črpa šele ob razglasitvi izrednih razmer.

Proračunski strošek je razdeljen na približno 115 milijonov evrov v letu 2027, 120 milijonov evrov v letu 2028 in 30 milijonov evrov v začetku leta 2029 (BMWET, Zur Sache). Avstrija ne kupuje novega plina, temveč plačuje, da obstoječa krizna zaloga ostane pravno ločena od trga in fizično shranjena v podzemnih skladiščih. Ministrstvo pričakuje, da bodo dejanski stroški nižji, a zgornja meja ostaja določena.

Zakaj odstotek zapolnjenosti zavaja

Avstrijska skladišča so bila v začetku julija zapolnjena približno 54,7-odstotno, povprečje Evropske unije pa je znašalo okoli 49,7 odstotka (Voltstack). Na prvi pogled to ni posebej visoka številka. Vendar ima Avstrija skladiščne zmogljivosti v obsegu približno 100 TWh, kar pomeni okoli 125 odstotkov njene letne domače porabe (Energy News Magazine). Tudi napol polna skladišča pri takšni zmogljivosti pomenijo veliko fizično varnostno blazino.

Primer Poljske pokaže, zakaj je to pomembno. Poljska skladišča so bila v istem času zapolnjena približno 70,6-odstotno, torej bolj kot avstrijska, vendar je to pomenilo le okoli 12 odstotkov poljske letne porabe, ker so tamkajšnje skladiščne zmogljivosti glede na povpraševanje razmeroma majhne (Rzeczpospolita). Avstrijski nižji odstotek je pokrival približno 78 odstotkov letne porabe (Energy News Magazine). Ključni kazalnik zato ni zgolj, kako polno je skladišče, temveč koliko mesecev porabe lahko pokrije.

Kdo plača in kdo pridobi

Strošek neposredno nosijo avstrijski davkoplačevalci. Izdatek je zapisan kot vidna proračunska postavka, ne pa skrit v regulirane plinske tarife, kot se takšni stroški pogosto prenesejo v drugih državah EU. Avstrijska gospodarska zbornica je strateško zalogo označila za »sidro stabilnosti« za gospodarsko lokacijo (OTS/WKÖ).

Korist imajo gospodinjstva in industrija, ker je tveganje omejevanja porabe ali paničnih cenovnih skokov ob motnjah v oskrbi manjše. Manj pridobijo trgovci, ki bi v krizi sicer lahko zaslužili na premijah zaradi pomanjkanja. Strošek pa nosi vsak davkoplačevalec, tudi če se zavarovanje nikoli ne uporabi.

Tveganje je, da država plin predolgo drži na javne stroške, medtem ko se razmere na trgu spremenijo. Argument za podaljšanje je časovni: po zimi, ki je avstrijska skladišča do marca izpraznila na 36 odstotkov (BMWET), in ob zapolnjenosti skladišč v EU, ki je precej pod sezonskimi normami (NDR), bi odlašanje pomenilo kupovanje varnosti na bolj napetem trgu. Ali gre za dobro zasnovano zavarovalno polico ali samo za drago, je odvisno od podrobnosti, ki jih proračunske številke ne pokažejo: kako hitro lahko ta plin v krizi dejansko pride do porabnikov in ali avstrijske nabavne pogodbe do leta 2029 zmanjšujejo odvisnost od posameznega dobavitelja.