Avstrija rahlja pravilo nevtralnosti

Avstrijski minister za gospodarstvo želi spremeniti določbo kazenskega zakonika, ki zasebnim podjetjem prepoveduje pomoč stranem v vojni. Spor zato ni abstraktna razprava o nevtralnosti, temveč vprašanje, kje ima ta še pravne zobe: pri dobavnih verigah, bančnih nakazilih in izvoznih pogodbah. Država, ki je formalno nevtralna, hkrati pa izvozi za več milijard evrov orožja in blaga z dvojno rabo, želi omiliti prav tisto določbo, zaradi katere morajo podjetja pred dobavo presoditi, komu dejansko pomagajo.

Wolfgang Hattmannsdorfer iz ljudske stranke ÖVP pobudo predstavlja kot odpravo »sivih con«, ki naj bi avstrijskim podjetjem omogočila večji delež pri evropskem obrambnem ciklu brez strahu pred kazenskim pregonom. Po poročanju Krone je osnutek spremembe koalicijskima partnericama SPÖ in NEOS poslal pred približno mesecem dni, potem ko je obiskal Rheinmetallovo tovarno na Dunaju. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Anna Sporrer iz SPÖ, spremembi nasprotuje. Njegovo stališče je, da določba obstaja prav zato, da preprečuje zasebna ravnanja, ki z dajanjem prednosti vojskujočim se stranem ogrožajo nevtralnost (trend). Liberalni NEOS javnega stališča še ni zavzel. Osnutek spremembe ni objavljen.

Tarča je 320. člen avstrijskega kazenskega zakonika, ki kazensko sankcionira zasebna ravnanja na avstrijskem ozemlju, če podpirajo stran v vojni. Ta določba stoji pod ustavnim zakonom o nevtralnosti iz leta 1955, ki Avstriji prepoveduje članstvo v vojaških zavezništvih in nameščanje tujih vojaških oporišč. Toda 320. člen deluje drugje: pri računih, logistiki in izvozu. Podjetja, banke in izvoznike sili k vprašanju, ali njihovo poslovanje v praksi oborožuje vojskujočo se stran. Sodišča ga redko preizkusijo, kar je del njegovega učinka. Podjetja se dvoumnim poslom izognejo, ker ne morejo vedeti, ali bo tožilstvo ukrepalo. Če se obveznost zoži, izgine tudi ta preventivni pritisk.

Baterija v dronu

Pravna analiza dobro pokaže praktični pomen spora. Zamislimo si avstrijskega dobavitelja baterij, katerega izdelek konča v tujem bojnem dronu. Če se pravno pomembno ravnanje zgodi v Avstriji, bi se lahko uporabil 320. člen. Če baterijo v orožje vgradijo v tujini, je lahko vez z avstrijskim ozemljem prešibka za kazenski pregon (trend). Hattmannsdorfer želi to nejasnost odpraviti. Nasprotniki spremembe trdijo, da nejasnost ni napaka, temveč varovalka: vsak člen v dobavni verigi prisili, da se pred odpremo ustavi.

Gospodarski pritisk je zelo konkreten. Po navedbah Krone je Avstrija lani izvozila za skoraj 4 milijarde evrov orožja in blaga z dvojno rabo. Med večjimi tokovi zunaj EU so bile ZDA z 1,4 milijarde evrov, Tajvan s 190 milijoni evrov blaga z dvojno rabo, Južna Koreja s 114 milijoni evrov in Kitajska s 87 milijoni evrov. Avstrija torej že prodaja na obe strani Tajvanske ožine. Številke kažejo, da je avstrijska nevtralnost gospodarsko že precej prepustna. Pravno vprašanje je, ali naj 320. člen ta filter zaostri ali zrahlja.

Evropski obrambni denar ustvarja pritisk, ne dovoljenja

Čas pobude ni naključen. Evropa povečuje obrambno porabo, instrument EU SAFE oziroma Security Action for Europe pa ponuja do 150 milijard evrov posojil za skupna obrambna naročila (Evropska komisija). Za avstrijska podjetja je to signal, da se odpira trg. Ob tem Centre for European Reform opozarja, da širši program Defence Readiness 2030 omejujejo težave pri usklajevanju in pomanjkanje surovin.

Financiranje evropskih naročil ne razveljavlja nacionalnega prava. Blago z dvojno rabo, torej proizvodi, programska oprema in tehnologija, ki jih je mogoče uporabiti v civilne in vojaške namene, še vedno potrebuje izvozno dovoljenje po Uredbi EU 2021/821. Presoja se predmet, namembna država in končni uporabnik. SAFE lahko poveča povpraševanje po avstrijskih sestavnih delih, toda 320. člen še vedno določa, kakšno kazenskopravno tveganje prevzamejo avstrijska podjetja, ko to povpraševanje izpolnijo.

Avstrija ni edina nevtralna država, ki preizkuša meje svojega položaja. Irska razpravlja, ali naj iz pravila Triple Lock odstrani mandat Varnostnega sveta OZN. Gre za pravilo, po katerem so za večje napotitve irskih vojakov v tujino potrebne odobritve OZN, vlade in parlamenta (RTÉ, 2EU Brussels). Toda irska razprava govori o pošiljanju vojakov. Avstrijska govori o sejnih sobah uprav. 320. člen je mesto, kjer nevtralnost zadene račune, bančna nakazila in dobavne verige.

Hattmannsdorferjev urad javnosti dolguje natančen odgovor: ali sprememba zgolj pojasnjuje, kje se 320. člen uporablja ozemeljsko, ali pa zmanjšuje odgovornost podjetij in bank, vpetih v dobavne verige vojskujočih se strani? Prvo je pravno urejanje nejasnosti. Drugo prenaša težo odločanja s kazenskopravne omejitve na poslovno udobje. Takšnega vprašanja ne bi smel tiho rešiti neobjavljen koalicijski osnutek.