Baltik terja pooblastila NATO za sestrelitve

Rusko vojaško letalo je 27. maja vstopilo v finski zračni prostor pri Porkkali, kar je zadnji primer v nizu kršitev, ki se je v enem letu skoraj potrojil. Finsko obrambno ministrstvo je vdor pripisalo izogibanju nevihti. Tri dni prej je romunski F-16 sestrelil dron nad Estonijo, prvič, da je Natovo bojno letalo uničilo brezpilotnik v baltskem zračnem prostoru. Dan pred tem pa so zunanji ministri Nata srečanje v švedskem Helsingborgu končali brez ene same operativne odločitve o krizi.

Kaj »zračna obramba« dejansko pomeni

Nato od leta 2004 izvaja varovanje zračnega prostora baltskih držav, mirnodobno rotacijo, v kateri zavezniška bojna letala identificirajo in spremljajo neznana letala v bližini Estonije, Latvije in Litve, saj te nimajo svojih lovcev. V sedanji rotaciji sodelujejo francoski rafali in romunski F-16 v Šiauliaiju v Litvi ter portugalski F-16 v Ämariju v Estoniji.

Trije baltski predsedniki so 21. maja skupaj zahtevali nadgradnjo: varovanje zračnega prostora naj zamenja polna misija zračne obrambe (Aerotime). Po sedanji ureditvi mora pilot pred ukrepanjem neznano letalo vizualno potrditi. Misija zračne obrambe bi omogočila vnaprej določene parametre grožnje, pri katerih lahko vojaška veriga poveljevanja odobri uporabo sile, ne da bi za vsak primer čakala na politično soglasje. Majhni droni, ki jih vodijo ponarejeni signali GPS, lahko preletijo območje in strmoglavijo, še preden pilot zaključi sedanji postopek identifikacije.

Pritisk je razviden iz številk. Potrjene ruske kršitve Natovega zračnega prostora so s 6 v letu 2024 narasle na 18 v letu 2025. Septembra 2025 so trije lovci MiG-31 z izklopljenimi transponderji leteli 9 do 10 kilometrov globoko v estonsko suvereno ozemlje, zato je Estonija sprožila 4. člen Severnoatlantske pogodbe, formalni posvetovalni mehanizem Nata, ki je stopnjo pod 5. členom o kolektivni obrambi (Severnoatlantski svet Nata).

Kdo usmerja drone?

Srečanje v Helsingborgu naj bi pripravilo podlago za odločanje na julijskem vrhu Nata v Ankari. Namesto tega je razkrilo razkol pri osnovnem vprašanju: ali Rusija namerno potiska ukrajinske drone na ozemlje zaveznic?

Generalni sekretar Mark Rutte je vdore pripisal »motenju signalov« in »drugim motnjam«, kar nakazuje možnost nenamernega odklona. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je trdil nasprotno: »Rusija te drone usmerja na ozemlje Nata« (Euromaidan Press, Pravda.com.ua). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nekaj dni pozneje v Vilni vdorom rekla »namerno rusko strategijo«. Reutersova analiza je ponudila še tretjo razlago: Ukrajina naj bi drone namerno pošiljala blizu meje kot zaščito, ker računa, da Rusija ne bo streljala v Natov zračni prostor (Reuters).

Če bi Nato formalno ugotovil, da Rusija z elektronskim bojevanjem potiska strelivo na ozemlje zaveznic, bi se odprla vprašanja o 5. členu, na katera zavezništvo nima pripravljenega odgovora. Ameriški državni sekretar Rubio je omejen domet srečanja opisal neposredno: »Danes ni bilo nobene konkretne zahteve ... mislim, da ni bilo nobenih trdnih zavez ali trdnih zahtev«.

Države na prvi črti ne čakajo

Kjer Nato okleva, posamezne zaveznice ukrepajo same. Latvija je na mejo z Rusijo namestila mobilne enote za prestrezanje dronov (Defense News). Litovski predsednik je napovedal, da bo država drone sestreljevala »ne glede na stroške raket«. Pet nordijskih držav je 6. maja podpisalo prenovljeni sporazum o obrambnem sodelovanju, ki prvič po letu 2009 formalizira čezmejno vojaško premikanje in skupna naročila dronov (NORDEFCO). Von der Leyen je za baltske države predlagala »enoten sistem opozarjanja na drone«, vendar prek Evropske unije, ne Nata.

Nato še ni pojasnil, ali romunska sestrelitev pomeni spremembo pravil za uporabo sile ali enkratno odobritev. Naslednje okno za odločitev bo julijski vrh Nata v Ankari, kjer bi nadgradnja v misijo zračne obrambe zahtevala soglasje vseh 32 zaveznic. Nobena vlada ji ni javno nasprotovala. Največja ovira je lahko strukturna: nemška ustava zahteva odobritev vlade, preden vojska sestreljuje letala. Berlin zato težko sprejme stalna vnaprejšnja pooblastila, ki bi poveljnikom omogočila ukrepanje v trenutku, prav takšna pooblastila pa zahteva misija zračne obrambe.