Baltik protestira zaradi izmišljotin o deportacijah

V baltskem informacijskem prostoru se znova pojavlja ista izmišljena trditev: Latvija, Estonija in Litva naj bi pripravljale množične deportacije rusko govorečih prebivalcev. Trditev je neresnična. Da se vrača pred jesenskimi volitvami v Latviji in estonskimi volitvami spomladi 2027, ni naključje. Javno dostopni podatki kampanjo dokazujejo jasneje kot to, kdo jo vodi.

Stara obtožba, volilni trenutek

Moskva baltske vlade že dolgo obtožuje preganjanja rusko govorečih prebivalcev. Spremenila se je predvsem embalaža: znani motivi se zdaj združujejo in krepijo v obdobjih, ko se bližajo volitve. Vse tri vlade so navedbe zavrnile. Baltski diplomati so na ruskem zunanjem ministrstvu vložili skupni demarš, torej uradni diplomatski protest, in Moskvo obtožili nadaljnjega širjenja izmišljotin (Lrytas). Estonsko zunanje ministrstvo je govorilo o »obsežni dezinformacijski kampanji« in Rusiji izreklo uradni opomin (ERR English). Litovski državni varnostni oddelek je opisal propagando, namenjeno delitvi družb po etničnih črtah in diskreditaciji vseh treh držav kot podpornic Ukrajine (Lrytas/ELTA).

Vodja estonske vojaške obveščevalne službe Ants Kiviselg je ocenil, da je cilj kampanje ustvarjati strah pred zaostrovanjem in lomiti zahodno podporo Ukrajini (ERR). Latvijski mediji so spremljali širjenje istih trditev o deportacijah v domačem prostoru (Puaro). Varnostni strokovnjak Meelis Oidsalu je porast takih sporočil povezal z bližajočimi se volitvami, vendar previdno: dejal je, da »je lahko povezan« z njimi. Ta zadržek je pomemben. Javni viri potrjujejo obstoj kampanje in opisujejo njeno vsebino. Ne vsebujejo pa analize omrežij ali platformnih podatkov, ki bi dokazovali centralno vodeno volilno operacijo.

Sosedje vidijo tudi lastno ranljivost

Poljska, Finska in Nemčija tega ne obravnavajo kot zgolj baltskega medijskega problema. Vsaka val dezinformacij bere skozi svoje varnostne šibke točke. Namestnik poljskega obrambnega ministra je opozoril na ruske sabotaže in kibernetske napade na kritično infrastrukturo (Rzeczpospolita). Finski zunanji minister je rusko kampanjo proti baltskim državam obsodil ob sprejemanju novih pravil za zaščito infrastrukture (Yle). Nemčija, ki ima v Litvi stalno bojno brigado, politično stabilnost Baltika razume tudi kot vojaško vprašanje. Če informacijska vojna nemškim volivcem oteži sprejemanje napotitev na vzhodno krilo Nata, ima od tega korist Moskva (FAZ).

Evropa lahko kampanjo poimenuje. Ustavijo jo lahko le tožilci.

Orodja Evropske unije in Nata proti informacijskemu vojskovanju v volilnem času so namenoma razdeljena. EUvsDisinfo, enota EU za prepoznavanje dezinformacij, lahko označi lažne narative, ne more pa odstranjevati vsebin ali kazensko preganjati omrežij. Akt o digitalnih storitvah, evropski zakon, ki ureja velike spletne platforme, od teh zahteva oceno volilnih tveganj (European Commission). V javnih evidencah pa ni razvidno, katere platforme so prenašale narativ o deportacijah in ali so proti katerim vsebinam ukrepale.

Omrežja za vsebinami lahko razbijejo le nacionalni organi. Latvijska VDD, državna varnostna služba, je junija tožilce pozvala, naj štiri osebe obtožijo vohunjenja za Rusijo prek prokremeljske skupine »Baltski antifašisti« (VDD). Estonska KAPO, notranja varnostna služba, vodi vzporedno protiobveščevalno delo. Bruselj ne more nadomestiti ne enega ne drugega.

Glas, ki manjka

V središču te zgodbe je skupina, ki je v javnih dokazih skoraj ni: rusko govoreči prebivalci Latvije in Estonije. Moskva trdi, da govori v njihovem imenu. Baltske vlade to zavračajo. Med dostopnimi dokazi pa ni bilo sistematičnih javnomnenjskih raziskav znotraj teh skupnosti.

Ena sama izmišljotina verjetno ne prepriča veliko ljudi. Toda če Moskva neki skupnosti znova in znova sporoča, da je ogrožena, se nezaupanje nalaga, del volivcev pa se umakne iz politike. Baltske vlade so laž razkrile. Volivcem pa še niso dovolj jasno pokazale mehanizma, ki jo prenaša. KAPO in VDD bi morali pred volitvami objaviti poročilo o transparentnosti: kaj vesta o strukturi operacije, kaj počnejo platforme in na kaj naj bodo državljani pozorni.