Baltik krepi plinska vozlišča

Skladišče plina pri Rigi. Hidroelektrarna na latvijski reki Daugavi. Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v litovskem pristanišču Klaipėda. To niso vojaška oporišča, vendar jih baltske vlade dodatno varujejo, ker bi Rusija lahko motila prav tista pristanišča, plinska vozlišča in železniške koridorje, po katerih bi Nato krepil svojo vzhodno krilo.

Litovski predsednik Gitanas Nausėda je dejal, da obveščevalni podatki kažejo na možnost ruskih »provokacij ali napadov« na kritično infrastrukturo v baltskih državah ali na Poljskem (Euronews). Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs je povedal, da informacije iz več držav članic Nata kažejo na ruske poskuse sabotaž in hibridnih operacij (The Straits Times). Javnost teh navedb ne more preveriti. Baltski varnostni uradniki so sami poudarili, da Rusija nima konkretnega načrta, znanega datuma ali vidnih vojaških priprav za napad (LRT).

Opozorila so se preselila v infrastrukturo

Odziv ni ostal pri izjavah. Latvija je okrepila varovanje hidroenergetskega objekta na Daugavi in podzemnega skladišča plina Inčukalns (Polsat News). Predsednika Litve in Latvije sta skupaj obiskala terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipėdi ter spremljala pomorsko vajo vkrcanja v živo (LRT). Danska je v Latvijo poslala pehotno četo v večnacionalno brigado Nata pod kanadskim vodstvom, v kateri se že neprekinjeno menjavajo enote iz 13 zavezniških držav (Nordic Defence Sector, Latvian Ministry of Defence).

Ena pehotna četa ne spremeni latvijske obrambne drže. Njena vrednost je politična: danska zastava v brigadi sporoča, da bi sabotaža baltske infrastrukture odprla vprašanje 5. člena Severnoatlantske pogodbe, Natove klavzule o kolektivni obrambi. V javnih evidencah pa ni pisne latvijske prošnje, odločitve danskega parlamenta ali razkritih obveščevalnih podatkov, ki bi razporeditev vezali na poimenovano grožnjo. Vlade so ukrepale znotraj obstoječih Natovih ureditev, zato parlamenti niso odločali o odobritvi, financiranju ali nadzoru tega koraka.

Ista pristanišča potrebuje Nato za premik vojske

Grožnja presega Latvijo, ker so možne tarče hkrati Natove poti za okrepitve. Plinski terminali, trajektne povezave, energetski kabli in železniški koridorji, ki bi jih Rusija lahko napadla, so ista infrastruktura, po kateri bi zavezniške sile premikale vojake in opremo v baltske države. Njihova motnja ne prizadene le civilnega življenja, temveč lahko upočasni ali blokira vojaški odziv, ki ga obljublja 5. člen.

To prekrivanje že določa odzive sosednjih držav. Estonija je za svoje južne okraje izdala opozorila pred grožnjo z droni istega dne, ko je Latvija opozorila na tveganja v zračnem prostoru na vzhodu države (Yle). Poljska je iste obveščevalne podatke razumela kot grožnjo za svoje terminale za utekočinjeni zemeljski plin, železniške povezave in ozki koridor Suwałki, ki jo povezuje z Litvo (Rzeczpospolita). Švedska pripravlja Gotland kot nadzorno in logistično vozlišče za osrednje Baltsko morje, saj izhaja iz ocene, da mora otok ostati pod nadzorom za vsak zavezniški premik proti vzhodni obali (Dagens.se).

Temu se je prilagodila tudi Natova poveljniška veriga. 1. julija je 1. nemško-nizozemski korpus prevzel taktično poveljevanje Natovim kopenskim silam v Latviji in Estoniji ter zamenjal prejšnjo ureditev (mil.lv). Primopredaja je pomembna, ker določa, kdo usklajuje okrepitve, če bi se opozorila izkazala za utemeljena, in ali koridor Suwałki spada pod eno poveljstvo ali se razdeli med dve.

Kaj ostaja tajno

Poročanje, ki se sklicuje na AP, je navedlo, da obveščevalni podatki niso opredelili konkretne lokacije ali časa morebitnih napadov (AP via Newsmax). Le Figaro je opozorilo opisal kot obveščevalne podatke o možnih »selektivnih kinetičnih operacijah« proti infrastrukturi (Le Figaro). Nato se na verjetno, a javno nedokazano grožnjo odziva z rotacijskimi zavezniškimi enotami, ne z novimi stalnimi oporišči. Sistem deluje brez zahteve po parlamentarnem glasovanju ali javnem razkritju dokazov, na katerih temelji ocena tveganja.

Baltski in danski parlamenti svojim državljanom dolgujejo natančno razlikovanje: kateri del odziva je bila rutinska, že načrtovana rotacija, kateri del izredna okrepitev zaradi novih obveščevalnih podatkov in kateri prag upravičuje napotitev vojakov na podlagi dokazov, ki jih zunaj izvršilne veje oblasti ni pregledalo nobeno izvoljeno telo.