Peking zaprl izvoz za 14 podjetij EU

Spor o nadzoru nad surovinami za sodobno obrambno industrijo se je preselil v samo jedro evropske sankcijske politike. Kitajsko ministrstvo za trgovino je 24. julija, le nekaj ur po sprejetju 21. svežnja sankcij EU proti Rusiji, na svoj seznam izvoznega nadzora uvrstilo 14 evropskih subjektov iz osmih držav članic. Kitajski dobavitelji jim ne smejo več prodajati blaga z dvojno rabo, torej izdelkov, ki imajo civilno in vojaško uporabo (MOFCOM, AP).

Sporočilo je bilo namerno simetrično: 14 evropskih subjektov za 14 kitajskih in hongkonških podjetij, ki jih je EU pravkar sankcionirala zaradi domnevne pomoči ruskemu vojaškemu aparatu (EEAS). Logika je za Evropo neprijetna. EU lahko kaznuje kitajska podjetja zaradi Rusije, Kitajska pa lahko odgovori tam, kjer je evropska obrambna krepitev še vedno odvisna od kitajskih vhodnih surovin.

Kaj je Peking izbral za tarčo

Seznam ni sestavljen naključno. Na njem so Rheinmetall, največji nemški proizvajalec orožja, Tatra Trucks, češki proizvajalec vojaških vozil, Vigo Photonics, poljski proizvajalec infrardečih detektorjev, francosko podjetje za sestavljene polprevodnike III-V LAB, francoski proizvajalec dronov Cavok UAS in litovsko lasersko podjetje Ekspla (Politico, Xinhua).

Skupni imenovalec so redke zemlje, galij, germanij in indijev fosfid, torej materiali, pri katerih ima Kitajska prevladujoč položaj v svetovni dobavi. Ukrep ima še drugi rob: tudi tuji posredniki ne smejo podjetjem s seznama prenesti nadzorovanih izdelkov kitajskega izvora (SCMP, Reuters). Evropsko podjetje zato težave ne more preprosto obiti z nakupom pri nekitajskem preprodajalcu, če je osnovni material kitajski.

Zaloge pomagajo, ne rešujejo pa odvisnosti

Neposredna škoda se od podjetja do podjetja razlikuje. Tatra Trucks je češkim medijem sporočila, da ne uporablja zadevnih kitajskih komponent in da ne pričakuje motenj v proizvodnji (Novinky). Rheinmetall trdi, da ima zaloge redkih zemelj za štiri do pet let (Handelsblatt). Vigo Photonics priznava izpostavljenost pri polprevodniških substratih, tudi pri indijevem fosfidu, vendar navaja alternativne dobavitelje na Japonskem in v Evropi ter več kot leto dni zalog (Business Insider Polska).

To so kratkoročni blažilniki, ne rešitev. Manjša podjetja so bolj ranljiva. Tri francoske tarče segajo od čipov do dronov in so izpostavljene spojinam galija in indija, za katere je zunaj Kitajske malo dobaviteljev v industrijskem obsegu (Euractiv). Nemška trgovca z materiali Sindlhauser in Antraco sta še bliže osnovni surovinski plasti, kjer je nadomestne vire najtežje najti, javnih podatkov o alternativah pa je zelo malo (VerkehrsRundschau).

Povratna zanka sankcij

Sankcije EU proti Rusiji zdaj delujejo znotraj kitajske povratne zanke. Že 21. sveženj je bil sprejet šele po večtedenskem zastoju, saj je Grčija blokirala dogovor zaradi določbe o prevozu utekočinjenega zemeljskega plina, kot je To Brief že poročal. Kitajski odgovor dodaja novo spremenljivko za prihodnje kroge: katera evropska podjetja bi lahko Peking izbral naslednjič?

Sprejeti sveženj zaradi tega ni šibkejši. Vključuje nove ukrepe na področju energetike, financ in izvoznega nadzora (EEAS). Politično usklajevanje pa bo težje. Države članice so že pod pritiskom ladjarskih in energetskih interesov. Zdaj imajo tudi obrambni dobavitelji lasten razlog za zadržke.

Evropska komisija je češkim medijem sporočila, da ukrep analizira skupaj z državami članicami in prizadetimi podjetji (Seznam Zprávy). Toda Komisija lahko predvsem usklajuje. Dejansko nabavno težavo nosijo podjetja in nacionalne vlade. EU nima skupnega mehanizma, ki bi podjetjem pomagal najti alternativne vire za obrambno kritične materiale, ko tretja država zapre dobavo.

Kitajski seznam je odmerjen: dovolj velik, da pokaže odvisnost evropske obrambne krepitve od kitajskih vhodnih surovin, in dovolj omejen, da Pekingu pušča prostor za stopnjevanje. Simetrija 14 proti 14 je sporočilo, ne zgornja meja. Ko bo na pogajalsko mizo prišel 22. sveženj sankcij, bo izpostavljenost obrambne industrije sedela v istem prostoru kot ladjarski in energetski interesi. Evropa pa javno še nima skupnega odgovora na sankcijsko politiko, ki lahko sproži pritisk na njene lastne obrambne dobavitelje.