Belgiji manjka €7.7 billion

Belgijski zvezni nadzorni odbor je vladi sporočil, da mora do leta 2029 zapreti 7,7 milijarde evrov proračunske vrzeli, če želi izpolniti evropske fiskalne zaveze; do leta 2031 naj bi se potrebni napor povečal na 9,8 milijarde evrov (BRF). Finančni minister Vincent Van Peteghem je že prej opozoril, da bo prilagoditev znašala najmanj 7 milijard evrov (PAL). Delodajalsko združenje FEB/VBO ocenjuje, da je težava še večja: sklicuje se na izračune belgijske centralne banke, po katerih bi bilo za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2029 potrebnih 14 milijard evrov (FEB/VBO).

To vrzel je mogoče zapreti le s kombinacijo višjih davkov, nižjih izdatkov in sprememb pokojninskega sistema. Razpon med ocenami, od 7 do 14 milijard evrov, pa že sam pokaže, da koalicija še ni odločila, kam bo posegla.

Pravila, ki so številko potisnila na mizo

Evropska unija je leta 2024 prenovila fiskalna pravila. Stari sistem se je v javni razpravi večinoma vrtel okoli enega merila: ali je letni javnofinančni primanjkljaj nižji od treh odstotkov BDP. Prenovljena pravila spremljajo tudi tako imenovano pot neto odhodkov, torej zgornjo mejo rasti državne porabe, iz katere so izvzeti obresti za dolg in programi, financirani iz evropskih sredstev (Evropska komisija, Uredba 2024/1263).

Vsaka država pripravi večletni fiskalni načrt. Evropska komisija presodi, ali so številke verodostojne, Svet EU jih potrdi, dogovorjena meja porabe pa nato postane zavezujoča.

Če država preseže triodstotni prag ali odstopa od dogovorjene poti, EU sproži postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To je formalni korektivni režim z roki, priporočili in nadzorom. Belgija je trenutno ena od devetih držav v tem postopku, skupaj s Francijo, Italijo, Avstrijo, Finsko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško (Evropska komisija). Malta je iz postopka pred kratkim izšla (Brussels Times). Belgija ne.

Enak pritisk, različni prijemi

Belgija izstopa predvsem zato, ker je vlada na mizo postavila razmeroma jasno številko. Večina držav pod fiskalnim pritiskom se temu izogiba.

Najostrejša primerjava je Nemčija. Osnutek proračuna finančnega ministra Larsa Klingbeila za leto 2027 predvideva 203,7 milijarde evrov novega zadolževanja (ZEIT). Berlin si to lahko privošči tudi zato, ker ustavna sprememba iz dolžniške zavore izvzema obrambne izdatke nad enim odstotkom BDP. Dolžniška zavora je ustavna omejitev, ki določa, koliko se lahko zvezna vlada v posameznem letu zadolži. Preostali manko Nemčija pokriva z uporabo rezerv in nižjimi transferji v sklade socialnega zavarovanja (t-online).

Nemški fiskalni pritisk je zato resničen, vendar se ne pokaže kot ena sama politično razumljiva številka. Zadolževanje je razdeljeno v predale, ki jih Bruselj obravnava različno.

Romunija kaže drugo skrajnost. V postopku zaradi čezmernega primanjkljaja je že od leta 2020, njen primanjkljaj pa je leta 2025 znašal 7,9 odstotka BDP (Evropska komisija). V relativnem smislu je luknja v Bukarešti večkrat večja od belgijske. Kadar vlade nimajo dovolj zmogljivosti za hitro povečanje prihodkov, se prilagoditev praviloma prelije na ukrepe, ki jih je najlaže izvesti: višje davke na potrošnjo, zamrznitev plač v javnem sektorju in linearne reze izdatkov. Strošek zato nosijo gospodinjstva in javni uslužbenci, ker bolj ciljani ukrepi zahtevajo leta institucionalne priprave.

Časovni okvir zapiranje vrzeli dodatno otežuje. EU in Nato od vlad zahtevata višje izdatke za obrambo prav v trenutku, ko fiskalna pravila od njih zahtevajo strožji nadzor nad skoraj vsemi drugimi izdatki.

Številka še ni načrt

Belgija ima nekaj, česar večina držav v postopku zaradi čezmernega primanjkljaja nima: javno viden cilj. Toda cilj ni načrt. 7,7 milijarde evrov še ne pove, ali bodo pokojnine nižje, ali se bodo krčile zdravstvene storitve in ali bodo regije prejele manj transferjev. Druge belgijske ocene se gibljejo med 7 in 11 milijardami evrov, odvisno od predpostavk o gospodarski rasti in obrestnih merah (Business AM). FEB/VBO obenem navaja podatke nadzornega odbora, po katerih bi bilo ob nadaljevanju sedanje dinamike porabe potrebnih od 4,9 do 6,7 milijarde evrov prihrankov (FEB/VBO).

Devet vlad v euroobmočju se sooča z različicami iste računice. Nobena ni jasno povedala, kdo bo plačal prilagoditev. Belgija je storila redkejši korak: poimenovala je račun. Dokler koalicija ne poimenuje tudi plačnikov, torej katerih davkoplačevalcev, katerih upokojencev in katerih javnih uslužbencev, številka ostaja odgovornost brez politične odločitve.