Belgija pridržala pripravnico SHAPE

Belgijski preiskovalni senat je 28. julija odločil, da kanadska državljanka ostane v priporu, medtem ko tožilstvo preiskuje sum vohunjenja, povezan z njenim pripravništvom v vojaškem poveljstvu zveze NATO (Winnipeg Free Press, Reuters via Internazionale). Obravnava je potekala za zaprtimi vrati in ni prinesla novih javnih dokazov. Primer zato za NATO odpira manj udobno vprašanje: kakšen nadzor obstaja potem, ko preverjena oseba že pride v sistem?

Kje je delala in zakaj je to pomembno

Osumljenka, ki so jo javno opisali le kot kanadsko državljanko kitajskega porekla, je delala kot pripravnica v SHAPE (Supreme Headquarters Allied Powers Europe), vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi pri Monsu v Belgiji. Tam NATO politične odločitve držav članic prevaja v vojaške načrte za celotno zavezništvo (Brussels Times, AP via ABC).

Kot je To Brief poročal, ko je aretacija 25. julija postala javna, so njeno ravnanje najprej zaznale varnostne službe znotraj SHAPE, nato pa obvestile belgijsko vojaško obveščevalno službo. Zadevo je prevzelo belgijsko zvezno tožilstvo, ker vohunjenje spada v zvezno pristojnost. Ta zaporedje je doslej najmočnejši znak, da je sistem vsaj v delu zaznave deloval: opozorilo je prišlo od znotraj, ne šele po tem, ko bi se dokumenti pojavili v tujini.

Tiskovni predstavnik SHAPE, polkovnik Martin O'Donnell, je dejal, da ni »nobenih znakov«, da bi bili prizadeti operativna pripravljenost, ureditev poveljevanja in nadzora ali tekoče naloge (Stars and Stripes, Handelsblatt). Ta formulacija je ozko odmerjena: odsotnost zaznane operativne škode ni isto kot odsotnost poskusa vohunjenja.

Vrzel med izkaznico in stavbo

Bolj neprijetno vprašanje je, kaj naj bi osumljenka počela po tem, ko je dobila dostop. Belgijski De Standaard je ob sklicevanju na tiskovno predstavnico zveznega tožilstva Ann Lukowiak poročal, da je pripravnica iskala po informacijskih sistemih in pregledovala datoteke, ki niso bile povezane z njenimi nalogami (De Standaard). FAZ je dodal, da naj bi kazala »pretirano radovednost« in vstopala v območja, za katera ni imela pooblastila (FAZ).

Če so te navedbe pravilne, težava ni bila pri vhodnih vratih. Pravila Natovega pripravniškega programa zahtevajo državljanstvo države članice in varnostno preverjanje, ki ga izvede matična država kandidata in lahko traja od šest do osem mesecev (NATO). Ranljivost je drugje: kaj lahko mlajši sodelavec z izkaznico, službenim računom in dostopom do hodnikov doseže, ko je enkrat že v notranjosti.

Tožilstvo ni imenovalo države, ki naj bi imela korist od domnevnega vohunjenja. Več medijev omenja osumljenkino kitajsko poreklo, vendar biografsko ozadje samo po sebi ne pomeni pripisa odgovornosti, na kar je opozoril tudi Euronews Hungary (Euronews Hungary). Belgijski tožilci sum vohunjenja povezujejo še z ločeno navedbo o organiziranem kriminalu, vendar niso pojasnili, katera skupina naj bi bila vpletena. Javno tudi ni dokazov, ali so bile informacije kopirane, posredovane naprej ali operativno uporabne (Global News).

Problem predaje med 32 državami

Primer razkriva osnovno slabost zavezniške varnostne ureditve. Ena članica preveri osebo. NATO jo razporedi. Večnacionalno poveljstvo ji dodeli dostop glede na naloge. Belgija kot država gostiteljica pa zagotovi kazenski odziv, če se sum pojavi na njenem ozemlju. Vsaka od teh predaj predpostavlja, da je prejšnja delovala pravilno, medtem ko število ljudi, ki krožijo skozi zavezniška poveljstva, raste z vsako novo članico, pogodbo in pripravniškim programom.

Evropsko poročanje je pokazalo zavedanje, ne pa panike. Nemški mediji so povzeli zagotovila SHAPE in opozorili, da vprašanje morebitne povezave s Kitajsko ostaja odprto. Nizozemski in litovski mediji so poročali o belgijskih dejstvih, ne da bi zadevo predstavili kot takojšnjo nacionalnovarnostno krizo (De Telegraaf, Delfi). Tudi ta zadržan odziv nekaj pove: zavezniške prestolnice razumejo resnost primera, vendar čakajo na dokaze, preden iz njega izpeljejo širše sklepe.

Belgijsko tožilstvo mora dokazati kaznivo dejanje. NATO in Kanada pa zaveznikom že zdaj dolgujeta ožji, a nujen odgovor: do kod je segal njen dostop in ali so preverili tudi druge osebe s podobnimi pooblastili.