Belgijski spor o DDV zavira 10-milijardni proračun

Ožji kabinet belgijske vlade se je v soboto popoldne sestal, zvečer pa razšel brez dogovora. Glavni spor je, ali naj kupci plačajo višji davek na dodano vrednost (DDV) (De Standaard, RTBF). Predsednik vlade Bart De Wever želi javne finance do leta 2029 izboljšati za približno 10 mrd. evrov (Business AM). Koalicijski partnerji se s ciljem strinjajo, ne pa tudi, kdo naj ga plača: kupci, zaposleni ali uporabniki javnih storitev. Belgija mora Evropski komisiji osnutek proračuna predložiti do 15. oktobra (Belgijska poslanska zbornica).

Višji DDV za nižje obremenitve dela

DDV je davek, ki se prišteje ceni blaga ali storitve ob nakupu. Po načrtu, o katerem poročajo mediji, bi De Wever splošno stopnjo, ki velja za večino blaga in storitev, zvišal z 21 na 22 odstotkov. Znižani stopnji, ki zdaj znašata 6 in 12 odstotkov, bi združil v enotno 9-odstotno stopnjo; sadje in zelenjava bi bila morda obdavčena z ničelno stopnjo (Brussels Times, RTL Info). Vlada še ni objavila, kateri izdelki bi sodili v posamezni razred, zato je seznam za zdaj začasen.

Preprost izračun pokaže, kaj je na kocki. V hipotetičnem primeru, ki ga je izračunal De Morgen, bi izdelek, ki zdaj z vključenim 6-odstotnim DDV stane 100 evrov, pri 9-odstotni stopnji stal približno 102,83 evra, pri ničelni pa 94,34 evra (De Morgen). Izračun predpostavlja, da trgovci celotno spremembo prenesejo na kupce, česar ne storijo vedno. Ob isti predpostavki bi se izdelki, ki so zdaj v srednjem davčnem razredu, nekoliko pocenili, izdelki s splošno stopnjo pa podražili.

De Wever želi prihodke od DDV nameniti hitrejšemu zniževanju davkov na delo, saj računa, da bodo podjetja zaradi nižjih stroškov dela zaposlila več ljudi (Brussels Times). Ali bo gospodinjstvo na boljšem, je zato odvisno od tega, kaj kupuje in koliko bo pridobilo z nižjimi davki. Načrt še ne določa, kdo bi bil do teh znižanj upravičen. Znesek, namenjen znižanju obdavčitve dela, se je medtem zaradi dodanih izjem in nadomestnih ukrepov zmanjšal s približno 4,5 mrd. na 2,5 mrd. evrov (De Standaard).

Sindikat CSC je naročil simulacijo, po kateri bi povprečni zaposleni na leto izgubil 348 evrov (CSC). Ta ocena temelji na sindikalnem scenariju, ne na dogovorjenem svežnju ukrepov.

Druge možnosti stroške prelagajo drugam

Francosko govoreča liberalna stranka MR v koaliciji nasprotuje temu, da bi del sredstev zbrali z višjim DDV. Njen predsednik Georges-Louis Bouchez trdi, da višji davki škodijo zaposlenim in srednjemu razredu. Sklicuje se na koalicijsko pravilo, po katerem lahko novi davki predstavljajo največ eno devetino celotnega proračunskega napora, torej skupnega zneska prihrankov in dodatnih prihodkov (MR).

MR predlaga drugačen izračun: cilj 10 mrd. evrov bi dosegli s 4 mrd. evrov iz ukrepov, za katere stranka trdi, da so že dogovorjeni, z 1,5 mrd. evrov iz gospodarske rasti in s 4,5 mrd. evrov prihrankov pri porabi (MR). Prihodki iz rasti temeljijo na predpostavki, da bo večje gospodarstvo ob sedanjih davčnih stopnjah prineslo več davkov. To je napoved, ne denar, ki je že na voljo. MR ni navedla, kje bi zmanjšala porabo, zato še ni jasno, kdo bi zaradi njenega načrta izgubil.

Tudi rezi v porabo naletijo na odpor. Stranka Les Engagés in flamska socialdemokratska stranka Vooruit, obe koalicijski partnerici, nasprotujeta približno 2 mrd. evrov prihrankov pri zdravstvu (RTL). Poročila ne pojasnjujejo, kako bi te prihranke dosegli. Glede na zasnovo bi bolniki lahko plačevali več, dlje čakali na obravnavo ali imeli na voljo manj storitev.

Zakaj Bruselj spremlja pogajanja

Eurostat je belgijski proračunski primanjkljaj za leto 2025 ocenil na 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), torej vrednosti vsega, kar gospodarstvo ustvari v enem letu. Javni dolg je znašal 107,9 odstotka BDP (Eurostat). Referenčna meja EU za primanjkljaj je 3 odstotke BDP. Vlade držav članic, ki odločajo v Svetu EU, so Belgiji dale do leta 2029, da odpravi čezmerni primanjkljaj (priporočilo Sveta EU).

Če bi Belgija zamudila rok tega tedna, to ne bi bilo prvič. Oktobrski rok je zamudila že lani, načrt proračuna za leto 2026 pa predložila 14. januarja 2026 (Evroskupina). Pravila EU za zamudo ne določajo samodejne globe (Uredba 473/2013).

Pozna oddaja je manjši problem. Belgijski primanjkljaj močno presega referenčno mejo EU, koalicija pa se strinja, da ga je treba zmanjšati. Še ni odločila, kako bo breme razdelila med kupce, ki bi plačevali višji DDV, zaposlene, ki čakajo na nižje davke, in bolnike. Dokler ne bo jasno, kateri izdelki bodo v posameznem davčnem razredu, ni mogoče natančno oceniti, koliko bi višji DDV stal posamezno gospodinjstvo.