Belgija po napadu pri Taybehu želi sankcije

Evropski diplomati so se 17. oktobra v kraju Taybeh na zasedenem Zahodnem bregu pridružili palestinskim obiralcem oljk, da bi s svojo navzočnostjo odvrnili napade izraelskih naseljencev. Zamaskirani moški so pred njimi napadli francoskega župana (AP, Guardian). Belgija zdaj zahteva sankcije EU proti odgovornim. Francija in Poljska, katerih diplomati so bili prav tako navzoči, od Izraela zahtevata, naj napadalce sam razišče in kaznuje.

Priče, ki so lahko snemale, ne pa zaščitile

Diplomati so se izpostavili, da bi jih napadalci videli. Belgijska generalna konzulka v Jeruzalemu Anick Van Calster je za VRT povedala, da tuji obiskovalci hodijo z obiralci v upanju, da jih bo njihova navzočnost odvrnila od napada. Opisala je prihod zamaskiranih moških z lahkimi terenskimi vozili in to, kako so župana vrgli na tla (VRT).

Župan Bernard Baudoux je prišel v Taybeh zaradi vezi med krajem in svojo občino Aulnoye-Aymeries. Za Reuters je povedal, da so ga pretepli z železnimi palicami ali kiji, vendar ni potreboval bolnišničnega zdravljenja (Reuters). Po poročanju AP so napadalci 78-letniku razbili tudi okno belgijskega konzularnega avtomobila (AP).

O dogodku obstaja tudi zapis, ki ni odvisen od poročanja katere koli vlade. Novinar Guardiana je posnel dogajanje tik pred napadom in po njem (Guardian).

Dolgoročno tveganje nosijo kmetje, saj ostanejo, ko obiskovalci odidejo. Humanitarni urad ZN je oktobra in novembra 2025 zabeležil 178 napadov naseljencev, povezanih z obiranjem oljk, ki so povzročili žrtve ali materialno škodo (OCHA). Družina, ki jo v času obiranja preženejo iz nasada, lahko izgubi ves pridelek tiste sezone. Uničenje dreves lahko zmanjša tudi prihodnje letine.

Izraelska vojska je obsodila napad, ki ga je označila za hud in za dejanje izraelskih izgrednikov. Dodala je, da na kraju ni bilo vojakov in da obisk ni bil usklajen z vojsko (Times of Israel). Urad premierja Benjamina Netanjahuja je zavzel drugačno stališče: sporočil je, da je za sklepe še prezgodaj, in opozoril na kampanjo blatenja naseljencev (Times of Israel). Ta zadržanost je v nenavadnem nasprotju z opisom napadalcev kot izraelskih izgrednikov, ki ga je podala sama vojska.

Belgija se obrača na Bruselj, Francija in Poljska na Izrael

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je nasilje povezal z izraelsko politiko naseljevanja. Povedal je, da bo Belgija še naprej pritiskala za sankcije EU proti storilcem in njihovim podpornikom (Prévot na omrežju X). Ni navedel, koga naj bi sankcije zadele, niti ni predložil uradnega predloga.

Francija je zahtevala prijetje in kazenski pregon napadalcev ter zaščito civilistov in diplomatskih predstavništev. Za nove sankcije EU se ni zavzela (francosko zunanje ministrstvo). Poljska je sporočila, da njeni diplomati niso bili poškodovani in da po prvih informacijah niso bili posebej tarča napada. Varšava je od Izraela zahtevala nujna pojasnila in prevzem odgovornosti (Notes from Poland).

Za belgijsko pobudo bi moralo soglašati vseh 27 držav članic EU. V okviru evropskega sankcijskega režima za kršitve človekovih pravic se osebam in skupinam na seznamu zamrzne premoženje, posameznikom pa prepove vstop v EU. Uvrstitev novega imena zahteva soglasje vseh članic, zato lahko vsaka prestolnica predlog blokira (Svet EU).

Takšno soglasje so države dosegle že prej. 28. maja 2026 so na seznam uvrstile tri posameznike in štiri organizacije, povezane z nasilnimi postojankami izraelskih naseljencev (Svet EU).

Dve ločeni poti do odgovornosti

Francija in Poljska dajeta prednost izraelskemu pravosodju. Izraelska policija je začela kazensko preiskavo, vendar do 18. oktobra ni sporočila, da bi koga aretirala (Reuters). Organizacija za človekove pravice Yesh Din je ugotovila, da se je 93,6 odstotka preiskav, ki jih je spremljala med letoma 2005 in 2025, končalo brez obtožnice (Yesh Din). Ta podatek ne napoveduje izida tega primera, kaže pa, da je bila v spremljanih primerih obtožnica redkost.

Vsaka od obeh poti lahko teče neodvisno od druge. Uvrstitev na seznam EU bi povzročila posledice, tudi če izraelsko sodišče primera ne bi obravnavalo, za kazenski pregon pa ni potrebno glasovanje v Bruslju. Za zdaj ni napredovala nobena od njiju. Napad so dokumentirali diplomati in posnetek, vendar Belgija še ni predlagala imen za sankcije, Izrael pa po zadnjih objavljenih informacijah ni sporočil, da bi koga aretiral.