Bercy predlaga zamrznitev proračuna 2027

Štirje ekonomisti, ki jih je imenoval Bercy, francosko finančno ministrstvo, so za leto 2027 priporočili tako imenovano »année blanche«: enoletno nominalno zamrznitev velikega dela javne porabe, s katero bi ustavili samodejna povečanja, vgrajena v francoske proračune (Le Figaro). Po poročanju medijev naj bi misija ocenila, da mora Francija do leta 2032 prihraniti 126 mrd. evrov, če želi preprečiti, da bi se primanjkljaj približal 7 odstotkom BDP (Upday). Poročilo še ni objavljeno, zato gre pri teh številkah za ocene iz neuradnih informacij. Toda že sam predlog pove dovolj: gospodarska rast in davki ne zadoščajo več.

Enako evrov, višje cene, manj storitev

Nominalna zamrznitev pomeni, da bi bolnišnice, šole in pokojninski programi prihodnje leto prejeli enako število evrov kot letos. Če se cene zvišajo že zmerno, vsak zamrznjeni evro kupi manj. Rez opravi inflacija, brez posebnega glasovanja o vsakem posameznem izdatku.

V tem je tudi logika predloga. Francoska težava ni en sam pretirano drag program, temveč poraba, ki narašča po formulah: pokojnine se usklajujejo s cenami, zdravstveni stroški rastejo s staranjem prebivalstva, socialni transferji se samodejno pomikajo navzgor. Zamrznitev poseže prav v te formule. Namesto da bi vlada oblikovala ločen rez za vsako proračunsko postavko, bi dovolila, da inflacija zniža realno vrednost porabe na širokem delu proračuna.

Računica je neprijetna. Francoski javni dolg je leta 2024 znašal približno 113 odstotkov BDP, skoraj dvakrat toliko kot 60-odstotna referenčna vrednost EU (BNP Paribas Economic Research). Samo plačila obresti naj bi leta 2026 dosegla 77,4 mrd. evrov, s čimer bi postala največja posamezna proračunska postavka Francije (Boursorama).

Tudi ob večletnem omejevanju izdatkov bi se dolg po ocenah lahko stabiliziral šele pri približno 120 odstotkih BDP do leta 2030 (BNP Paribas Economic Research). Za to bi Francija potrebovala primarni presežek, torej presežek prihodkov nad izdatki brez plačil obresti, v višini približno 0,8 odstotka BDP. Nazadnje ji je to uspelo med letoma 1998 in 2001.

Vlagatelji so Francijo za kratek čas obravnavali kot Italijo

Finančni trgi ne čakajo, da se politična razprava konča. Francoska desetletna državna obveznica je 14. julija prinašala približno 3,88 odstotka, nemška primerljiva obveznica pa okoli 3,12 odstotka (Idéal Investisseur, Financial Times). Razmik približno 76 bazičnih točk oziroma 0,76 odstotne točke ni samo izraz fiskalnega strahu. Vplivajo tudi likvidnost in pričakovanja glede obrestnih mer Evropske centralne banke. Toda smer francoskega primanjkljaja in politična razdrobljenost sta glavni sili za premik.

Ostrejši signal je prišel nekaj dni prej. Okoli 9. in 10. julija je strošek zavarovanja francoskega državnega dolga pred neplačilom za kratek čas presegel italijanskega (QuiFinanza, MarketScreener). To je bil trenutni posnetek, ne dokončna sodba. Vseeno je načel dolgoletno predpostavko euroobmočja: Francija se zadolžuje kot jedrna ekonomija, Italija kot obrobna. Za nekaj trgovalnih sej se je vrstni red obrnil.

Kdo prevzame breme zamrznitve

Francija je že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku EU, ki se sproži, kadar država preseže fiskalna pravila glede primanjkljaja ali dolga (European Commission). Različne prestolnice zamrznitev berejo skozi svoje skrbi. Nemški FAZ je Francijo označil za evropskega »Risikopatient«, torej tvegano bolnico, diagnozo pa povezal s politično razdrobljenostjo in naraščajočim dolgom (FAZ). Belgija vzorec prepozna: njena koalicija naj bi se do leta 2029 soočila s 7,7 mrd. evrov veliko proračunsko vrzeljo (info.fr, 21news.be).

Globlje vprašanje je, ali lahko prenovljeni fiskalni okvir EU zdrži preizkus, ko je država pod pritiskom Francija. Novi okvir je toge letne cilje nadomestil z načrti zniževanja dolga, o katerih se Bruselj pogaja z vsako državo posebej. Če bo zamrznitev verodostojno zmanjšala primanjkljaj, se bodo stroški zadolževanja znižali, okvir pa bo prestal preizkus. Če ne bo, se bo razmik v donosnosti obveznic povečal, obresti se bodo kopičile, Francija pa bo proračunske izbire sprejemala pod močnejšim pritiskom trgov.

Po poročanju medijev naj bi strokovna misija razpravljala tudi o izvzetju najnižjih starostnih pokojnin (Upday). To razkrije osrednjo napetost: zamrznitev je politično izvedljiva le, če se del porabe zaščiti, toda vsaka izjema breme prenese na preostanek proračuna — lokalne storitve, plače v javnem sektorju, bolnišnične proračune in naložbe. Prvi pravi proračunski spopad bo zato potekal okoli vprašanja, kateri zamrznjeni postavki se dovoli odjuga.