Berlin v francoskem jedrskem odvračanju

Francija in Nemčija sta 27. maja v Parizu opravili prvo delovno sejo dvostranske usmerjevalne skupine za jedrsko odvračanje (n-tv, Deutschlandfunk). Srečanje premika naprej okvir jedrskega odvračanja, ki zdaj zajema devet evropskih držav. O konkretnih ureditvah ni glasoval noben od njihovih parlamentov.

Izhodišče sega v 2. marec, ko je Emmanuel Macron v francoski podmorniški bazi Île-Longue napovedal dissuasion avancée, torej razširjeno oziroma prednjo obliko odvračanja. Francija naj bi prvič po letu 1992 povečala zalogo jedrskih bojnih glav in prenehala razkrivati velikost svojega arzenala. Kancler Friedrich Merz je sopodpisal izjavo o ustanovitvi usmerjevalne skupine. V naslednjih tednih so se prek ločenih dvostranskih kanalov v okvir vključile Poljska, Norveška, Finska, Nizozemska, Belgija, Grčija, Švedska, Danska in Združeno kraljestvo.

Kaj Nemčija dejansko dobi

Francija novo vlogo Berlina opisuje kot co-gestionnaire doctrinal, doktrinarnega soupravljavca. V praksi to pomeni strateški dialog o tem, kako se francoske jedrske, konvencionalne in protiraketne zmogljivosti umeščajo v širšo evropsko obrambo. Nemčija ne sodeluje pri načrtovanju napadov, izbiri ciljev ali odločitvi o uporabi jedrskega orožja. Ta pristojnost ostaja izključno pri francoskem predsedniku.

Prvi oprijemljivi korak za Nemčijo bo status opazovalke na francoski jedrski vaji »Poker« septembra 2026. Nemška letala bi pozneje lahko zagotavljala lovsko spremstvo ali zračno oskrbo z gorivom za francoske Rafale z jedrskim orožjem (n-tv). To so podporne konvencionalne naloge, ne jedrska dostava orožja.

Nemčija ima znotraj Nata že večji vpliv. V oporišču Büchel nemški piloti vadijo uporabo ameriških jedrskih bomb B61, Berlin pa sodeluje v Skupini za jedrsko načrtovanje, najvišjem zavezniškem telesu za jedrsko politiko. IPG-Journal je francosko ureditev ocenil kot »manj vsebinsko« in brez »verodostojnega odvračalnega učinka«, če Nemčija nima dejanskega vpliva na načrtovanje (IPG-Journal).

Glavni motiv je zavarovanje pred negotovostjo. Zanesljivost ZDA ostaja pod vprašajem, Pariz in Berlin pa potrebujeta viden dvostranski rezultat. Usmerjevalna skupina jima ga daje. Njena vrednost je predvsem politično varovanje pred tveganji, ne nova vojaška zmogljivost.

Devet demokracij, brez zakonodajnega postopka

Usmerjevalna skupina je nastala s skupno izjavo na podlagi 4. člena Aachenske pogodbe, francosko-nemškega sporazuma o sodelovanju iz leta 2019. Nova parlamentarna ratifikacija zato ni bila potrebna. Pariško sejo je vodil Merzov varnostni svetovalec Günter Sautter, novo srečanje pa naj bi pripravili še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami v Nemčiji (Stern, Deutschlandfunk).

Enak vzorec izvršilnega odločanja se ponavlja po celotnem okviru. Poljska se je francoskim jedrskim vajam pridružila po aprilskem vrhu v Gdansku. Norveška je 27. maja podpisala dogovor iz Narvika. Finska je vložila zakonodajni predlog za odpravo prepovedi gostitve jedrskega orožja in je med deveterico edina država, kjer so opozicijske stranke zahtevale zakonodajni postopek. Drugod so bili parlamenti kvečjemu obveščeni, ne pa tudi vključeni v odločanje.

Tri članice Evropske unije, Avstrija, Irska in Malta, Pogodba o prepovedi jedrskega orožja pravno zavezuje k nasprotovanju vsaki obliki pomoči pri jedrskem orožju. Znotraj dvostranskih okvirov, ki nastajajo okoli njih, nimajo institucionalnega kanala za ugovor.

Nepreizkušene pravne meje

Več vprašanj ostaja pravno nepreizkušenih. Nikoli se ni presojalo, ali bi nemško letalo za oskrbo z gorivom, ki bi polnilo francoski Rafale z jedrskim orožjem, pomenilo »pomoč« po Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, sporazumu iz leta 1968, ki državam brez jedrskega orožja prepoveduje pridobitev ali nadzor nad njim. Nemčijo dodatno zavezuje Pogodba dva plus štiri iz leta 1990, ki je omogočila ponovno združitev in ji prepoveduje »nadzor« nad jedrskim orožjem. Francoski model je oblikovan tako, da ostane pod tem pragom, vendar prag v operativnem okolju ni bil nikoli pravno določen.

Do septembrske vaje Poker bo okvir napredoval skozi dva kroga dvostranskih pogovorov, eno opazovalno misijo in nič parlamentarnih glasovanj. Vojaška vsebina ostaja omejena: Nemčija od Francije dobi manj, kot že ima v Natu. Večji je demokratični premik. Devet evropskih držav normalizira odločanje izvršilne oblasti o sodelovanju pri jedrskem odvračanju in najnevarnejše orožje na svetu obravnava kot področje, preobčutljivo za zakonodajno razpravo. Kdaj konvencionalno sodelovanje v jedrskih operacijah preneha biti zgolj konvencionalno?