Berlin za proračun 2027 najema 203 milijarde €

Nemški osnutek proračuna za leto 2027 predvideva 203 milijarde evrov novega zadolževanja v treh sklopih: v rednem zveznem proračunu, obrambnem skladu in infrastrukturnem skladu (Tagesschau, ZEIT). Nemčija si takšno zadolžitev lahko privošči. Za desetletne obveznice plačuje približno 2,98-odstotno obrestno mero, medtem ko Francija za enako ročnost plačuje okoli 3,68 odstotka (Boursorama). Ključno vprašanje zato ni plačilna sposobnost Berlina, temveč kaj bo izrinjeno, ko obramba dobi prednost pred drugimi izdatki, in ali ji bo preostala Evropa lahko sledila.

Trije viri zadolževanja in vse ožji srednji prostor

Nemška ustava vsebuje Schuldenbremse, dolžniško zavoro, ki redno zvezno zadolževanje po izločitvi vpliva gospodarskega cikla omejuje na zelo majhen delež BDP. Berlin pravila ni odpravil, je pa največje izdatke speljal mimo njega. Obrambno porabo nad enim odstotkom BDP je zdaj mogoče financirati zunaj omejitve, dva posebna sklada pa se zadolžujeta ločeno od glavnega proračuna (ZEIT, taz).

Razrez je naslednji: 118,7 milijarde evrov zadolževanja v osrednjem proračunu, 54,9 milijarde evrov iz infrastrukturnega sklada in 30 milijard evrov iz sklada za Bundeswehr (ZEIT, Reuters).

Samo obrambni izdatki dosegajo približno 109,8 milijarde evrov. Če se prištejejo še pomoč Ukrajini in druge varnostno povezane postavke, znesek naraste na okoli 130 milijard evrov (ZEIT). Te številke so politično zaščitene. Vse drugo se mora prerivati za preostanek.

Finančni minister Lars Klingbeil je 21-milijardno vrzel zaprl z enoodstotnim znižanjem izdatkov po ministrstvih, višjim davkom na tobak, novo dajatvijo na plastiko, zmanjšanjem subvencij za socialno zavarovanje in črpanjem rezerv iz obdobja pred letom 2019 (Deutschlandfunk). Iz rezerv je vzel 6,8 milijarde evrov, zato jih za prihodnja leta ostaja le še 3,9 milijarde evrov (Süddeutsche Zeitung). Ta varnostna blazina je skoraj izčrpana.

Kdo dejansko plača

Največja posamezna proračunska postavka so zvezna plačila v pokojninski sistem, približno 132 milijard evrov (Süddeutsche Zeitung). Pokojnin se nobena koalicija ne bo lotila. Zato se rezi selijo tja, kjer je politična teža manjša: k gospodinjstvom, ki izgubljajo podporo za ogrevanje, k prejemnikom razvojne pomoči v revnejših državah in k ministrstvom, ki morajo krčiti subvencije. Nemška uradna razvojna pomoč, torej javni denar za podporo revnejšim državam, naj bi se do leta 2029 znižala na 0,43 odstotka nacionalnega dohodka (DonorTracker).

Drugi strošek so obresti. Zvezni izdatki za servisiranje dolga naj bi se s 41,9 milijarde evrov v letu 2027 do leta 2030 povzpeli na 80,7 milijarde evrov (taz, Süddeutsche Zeitung). Vsak evro za imetnike obveznic pomeni evro manj za železnice, šole ali prihodnje davčne razbremenitve. BNP Paribas ocenjuje, da bi nemški javni dolg do leta 2030 lahko dosegel 71 odstotkov BDP, donosnost desetletnih obveznic pa konec leta 2026 približno 3,3 odstotka (BNP Paribas). Nemška država postaja trajno dražja za upravljanje.

Evropska vrzel, ki jo odpira Berlin

Nemška prednost pred Francijo pri zadolževanju, približno 0,7 odstotne točke razlike v donosnosti obveznic, pomeni, da isti obrambni evro Pariz stane opazno več. Države s cenejšim zadolževanjem lahko hitreje kupujejo pripravljenost. Tiste z višjimi donosnostmi se morajo zadolževati dražje, globlje rezati drugje ali čakati na skupno financiranje EU, ki morda ne bo prišlo dovolj hitro. Italija ima odobreno posojilno linijo EU SAFE za obrambne nakupe do 14,9 milijarde evrov, vendar dogovora z Evropsko komisijo še ni podpisala (Quotidiano Nazionale). Fondation Robert Schuman opozarja, da obramba, zgrajena zgolj na neenakih nacionalnih bilancah, Evropo lahko razdeli na države, ki se lahko oborožijo, in tiste, ki tega ne zmorejo (Fondation Robert Schuman).

Na vzhodnem krilu je vprašanje, ali se bo nemški denar spremenil v dejansko vojaško zmogljivost. Bundeswehr je v Litvi izvedel vajo z 2.900 vojaki, tanki in bojnimi helikopterji (Bundeswehr). Berlin pa del orožja še vedno namerava kupovati v ZDA, kar omejuje industrijske koristi za evropske dobavne verige (RMF24).

Ta proračun kaže, da je nemško ponovno oboroževanje finančno izvedljivo. Ne dokazuje pa še, da Nemčija gradi evropsko obrambno zmogljivost, namesto da kupuje predvsem lastno varnost, medtem ko njene sosede zaostajajo.