Nemški dolg krpa proračunske luknje

Nemška vlada je potrdila 838 mrd. evrov novega zadolževanja za obdobje 2027–2030, namenjenega obrambi, infrastrukturi in podnebju (BMF, DW). Ključno vprašanje je, ali bo ta dolg financiral nove železnice, omrežja in obrambne zmogljivosti ali pa bo Berlinu predvsem omogočil, da obstoječo porabo premakne iz vidnega dela proračuna. Prve številke kažejo predvsem drugo možnost.

Večina denarja ni nova

Pri tem je bistven pojem dodatnosti: ali izposojeni evro plača projekt, ki ga sicer ne bi bilo, ali zgolj nadomesti denar, ki bi ga država v vsakem primeru porabila iz rednih prihodkov?

Inštitut ifo je to preveril na podatkih za leto 2025, prvo leto delovanja nemškega posebnega sklada za infrastrukturo. Berlin se je prek sklada zadolžil za 24,3 mrd. evrov. Dejanske zvezne naložbe so se v primerjavi z letom 2024 povečale za samo 1,3 mrd. evrov. Ocena ifa je bila jasna: 95 odstotkov novega dolga se ni prelilo v dodatne naložbe. Inštitut IW Köln je izračunal 86-odstotno izrinjanje. V obeh primerih je večina »infrastrukturnega« zadolževanja v praksi zapirala luknje v rednem proračunu.

Ekonomist finančnega ministrstva Armin Steinbach je odgovoril, da je bila poraba res dodatna, ker je v strožjih finančnih razmerah ne bi bilo. Tega zagovora iz računov ni mogoče preveriti. Računi kažejo predvsem to, da se zadolževanje povečuje precej hitreje kot izmerjene naložbe.

Kako dolžniška zavora na papirju ostane nedotaknjena

Nemška dolžniška zavora, ustavno pravilo, ki strukturno zadolževanje države omejuje na 0,35 odstotka BDP, še vedno velja. Toda Berlin večino nove porabe pelje mimo nje po dveh poteh.

Prva je izjema za obrambne in varnostne izdatke nad določenim pragom, ki so v celoti izvzeti iz omejitve. Leta 2027 bo ta izjema zajela 85,4 mrd. evrov od 118,7 mrd. evrov novega dolga v osrednjem proračunu. Zavora torej zavezuje vse razen vojske.

Druga pot so posebni skladi, nemški Sondervermögen: zunajproračunski svežnji z lastnim pooblastilom za zadolževanje. Njihov dolg se ne pokaže v letnih proračunih ministrstev, vendar konča v javnih bilancah. Skupaj se bo Nemčija samo leta 2027 zadolžila za več kot 200 mrd. evrov (BMF, Reuters prek Marketscreener). Hkrati morajo vsa neobrambna ministrstva sprejeti enoodstotno znižanje porabe. Prometni proračun se znižuje s 27,9 mrd. na 26,4 mrd. evrov (vergabeblog.de).

Protislovje pri evroobveznicah

Nemčija si to lahko privošči, ker njen javni dolg znaša približno 62,5 odstotka BDP (Eurostat). Italija, z dolgom v višini 135,3 odstotka BDP in v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, torej v postopku EU za države, ki kršijo pravila o primanjkljaju ali dolgu, takšnega prostora nima.

Ta asimetrija vse bolj razgalja nemško stališče do skupnega evropskega zadolževanja. Berlin se doma zadolžuje v obsegu brez novejše primerjave, hkrati pa še naprej blokira evroobveznice, ki bi drugim članicam omogočile podoben fiskalni manevrski prostor. Italija in Španija zdaj skupaj pritiskata za skupni evropski dolg.

Izvedba je ozko grlo

Nemški davkoplačevalci bodo prevzeli višje stroške obresti: načrtovani stroški servisiranja dolga se povečujejo s 33,6 mrd. evrov leta 2026 na 82,1 mrd. evrov do leta 2030 (Surplus Magazin). Scope Ratings ocenjuje, da bi program lahko letni rasti dodal 0,3 do 0,4 odstotne točke, vendar le, če se projekti dejansko zgradijo. Bruegel opozarja, da večji obrambni proračuni brez usklajenega naročanja ne bodo ustvarili učinkovitih proizvodnih linij.

Najostrejša omejitev zato ni denar. Leta 2025 je ostalo neporabljenih 36 odstotkov proračuna za modernizacijo, ker načrtovalske zmogljivosti in hitrost javnega naročanja niso dohajale razpoložljivih sredstev. Preizkus 838 mrd. evrov ne bo proračunska preglednica, temveč zgrajene železnice, delujoča omrežja in uporabne vojaške zmogljivosti. Samo proračunska aritmetika ne zagotavlja ničesar od tega.