Berlin in Varšava v sporu za €6.6bn sklad

Madžarska je umaknila veto na 6,6 mrd. evrov iz evropskega vojaškega sklada za Ukrajino. A obrambni ministri EU s tem niso dobili le sproščenega denarja, temveč tudi ostrejše vprašanje: ali naj se sredstva porabijo za povračila državam, ki so orožje že poslale, ali za nove nakupe za ukrajinsko fronto? Nemčija in Poljska sta se znašli na nasprotnih straneh spora, ki razkriva šibko točko evropske obljube o delitvi bremen pri podpori Kijevu.

Sklad, ki ne more pokriti lastnih obljub

Evropski mirovni instrument je zunajproračunski sklad, v katerega članice EU vplačujejo nacionalne prispevke za vojaško pomoč. Deluje zunaj rednega proračuna, ker pogodbe EU ne dovoljujejo financiranja vojaških izdatkov iz proračuna Unije. Mehanizem je bil zasnovan preprosto: države Ukrajini dvostransko pošljejo orožje, nato pa iz skupnega sklada zahtevajo delno povračilo (Eur-Lex).

Madžarska je ta denar blokirala več kot dve leti. Ko je Budimpešta v začetku junija veto umaknila, so sredstva postala dostopna, toda čakalna vrsta zahtevkov za povračila je medtem narasla na približno 43 mrd. evrov (Brussels Signal). Sklad pokriva približno 40 odstotkov vrednosti prenesenega orožja (Ground, Arab News/AFP). Tudi ta delež je zdaj zunaj dosega.

Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, je predlagala tridelno razdelitev: delna povračila državam članicam, nove skupne nabave za Ukrajino in financiranje EUMAM Ukraine, misije EU za vojaško usposabljanje ukrajinskih sil. Po poročanju medijev bi šlo 900 mio. evrov za usposabljanje, 1 mrd. evrov za nabave in 4,7 mrd. evrov za izplačila državam članicam (EEAS, Babel).

Kdo plača, če pomaga prvi

Nemčija zagovarja stališče, da mora denar čim bolj povečati trenutno vojaško zmogljivost Ukrajine. Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Sebastian Hartmann je dejal, da bi morali tudi neporabljeni povratni tokovi iz Evropskega mirovnega instrumenta še naprej podpirati Ukrajino. Dan pozneje je obrambni minister Boris Pistorius napovedal dodatnih 300 mio. evrov za češko pobudo za strelivo, nabavni kanal, ki ustvarja nove dobave, ne pa povračil za že poslano orožje (BMVg).

Poljska v tem vidi prelom dogovora. Namestnik obrambnega ministra Cezary Tomczyk je dejal, da Varšava zahteva polno povračilo približno 450 mio. evrov za orožje, ki ga je že dobavila Ukrajini (RMF24). Pričakovane stopnje povračil naj bi po poročanju medijev padle s približno 84 na 46 odstotkov, pod pritiskom nove razdelitve pa bi se lahko še znižale (Censor). To so pogajalske številke, ne sprejete stopnje, vendar pojasnjujejo poljsko zaskrbljenost.

Slovaška kaže, da očitek ne prihaja le iz Varšave. Bratislava je pod prejšnjo vlado Ukrajini podarila lovce MiG-29 in sistem zračne obrambe S-300, paket v vrednosti približno 700 mio. evrov. Iz Evropskega mirovnega instrumenta je doslej prejela le 92 mio. evrov (Bankier). Uradniki so pričakovali približno 250 mio. evrov; po novem naj bi dobili približno desetino tega zneska (Denník N). Premier Robert Fico je napovedal, da bo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen soočil z vprašanjem sredstev, za katera trdi, da so bila preusmerjena od donatoric k neposredni porabi za Ukrajino (Aktuality.sk).

Dve logiki, en sklad

Švedska, ki prav tako čaka na sredstva iz Evropskega mirovnega instrumenta, pomoč Ukrajini razume predvsem kot dolgoročno varnostno nujnost, ne kot zahtevek za povračilo (GP). Nordijske države so na srečanju obrambnih ministrov večinoma podprle nemški pristop (RBC Ukraine). Prvi tabor Evropski mirovni instrument obravnava kot pogodbo o delitvi bremen, ki mora spoštovati pretekle zaveze. Drugi ga vidi kot vojni instrument, ki mora služiti trenutnim potrebam ukrajinske vojske.

Obe logiki imata težo. Ukrajinske vrzeli pri zračni obrambi in strelivu so nujne, nove nabave pa ustvarijo neposreden vojaški učinek, ki ga povračila ne (EEAS). Toda Poljska in Slovaška sta praznili nacionalne zaloge ob predpostavki, da bo Evropa stroške delila. Naknadno razvodenitev tega dogovora kaznuje države, ki so ukrepale najhitreje.

Končna razdelitvena tabela še ni objavljena. Kompromis Kaje Kallas ostaja predlog, ne sprejeta formula (Tagesschau). V naslednjem krogu pogovorov bo zato ključno vprašanje, kdo je odločil, da je naknadno znižanje pričakovanih povračil sprejemljivo izhodišče za pogajanja.