Romunija podvaja plinsko proizvodnjo

V romunskem delu Črnega morja zdaj stoji plinska ploščad, višja od večine evropskih nebotičnikov. Neptun Alpha, postavljena v morju globine 120 metrov, tehta 16.500 ton, visoka je 225 metrov in zasnovana tako, da bo delovala večinoma brez stalne posadke (OMV, Trend). Upravljavca, OMV Petrom in romunski državni Romgaz, pravita, da je 160-kilometrski plinovod do obale končan, prva dobava plina pa je predvidena za leto 2027 (The Diplomat, Agerpres).

Ob polni zmogljivosti naj bi nahajališče proizvedlo približno 8 milijard kubičnih metrov plina na leto, kar bi skoraj podvojilo sedanjo romunsko proizvodnjo, ki znaša okoli 9 do 10 milijard kubičnih metrov (GTAI, Enerdata). Izkoristljive zaloge ocenjujejo na približno 100 milijard kubičnih metrov, 4 milijarde evrov vredno naložbo pa si upravljavca delita na polovico (OMV). To je dovolj, da spremeni oskrbo s plinom v jugovzhodni Evropi. Ni pa dovolj, da bi premaknilo cene na ravni celotne Evropske unije.

Trgovci zakupujejo plinovode, še preden pride plin

Najbolj jasen znak komercialnega zanimanja je na madžarski meji. Na povezavi Csanádpalota, kjer romunski plin vstopa na Madžarsko, so zakupili vso preostalo transportno zmogljivost do leta 2032. Do leta 2036 je že rezerviranih še 30 do 40 odstotkov zmogljivosti (Portfolio). Julija so pretoki iz Romunije na Madžarsko dosegli rekordnih 7,7 milijona kubičnih metrov na dan (Világgazdaság). Javna dolgoročna pogodba, neposredno vezana na Neptun Deep, za zdaj ni znana. A trgovci si transportne poti zagotavljajo, kot da bo plin prišel.

Pripravlja se tudi Bolgarija. Bulgartransgaz namerava do let 2027 oziroma 2028 podvojiti zmogljivost poti iz Grčije prek Bolgarije v Romunijo, s 5 na 10 milijard kubičnih metrov na leto (Mediapool, News.bg). Ta koridor povezuje grške terminale za utekočinjeni zemeljski plin s srednjo Evropo in plinu odpira južno-severno pot, ki je prej ni imel. Za Grčijo je računica bolj dvoumna: romunski morski plin potrjuje smisel infrastrukture, pri kateri so sodelovala grška podjetja, hkrati pa bi lahko zmanjšal prihodnje povpraševanje po grškem utekočinjenem plinu v Bolgariji in Romuniji, če bo romunski plin cenejši (iefimerida).

Kdo pridobi, kdo plača in kaj še ni vračunano

Romunska vlada pričakuje približno 20 milijard evrov proračunskih prihodkov v življenjski dobi projekta (Știripesurse). Delničarji OMV dobijo veliko proizvodno sredstvo v Evropski uniji v času, ko je novih evropskih virov plina malo. Madžarska in Bolgarija dobita verjetno alternativo ruskemu plinu, čeprav verjetna alternativa še ni pogodbeno zagotovljena dobava.

Ni pa dokazano, da bodo gospodinjstva plačevala nižje račune. Plin se prodaja na povezanih trgih, zato več romunske proizvodnje ne pomeni samodejno nižjih cen. To kaže tudi Romunija: tudi ob dnevih, ko je domača proizvodnja presegla porabo, so cene plina za dobavo naslednji dan poskočile zaradi širših evropskih tržnih razmer (Energy Focus Romania).

V javni ekonomiki projekta manjka še varnostni strošek. Ploščad stoji v istem Črnem morju, kjer so napadi z brezpilotnimi letalniki na tankerje pri ruskem terminalu Novorosijsk v začetku meseca prisilili Kazahstan, da je začasno ustavil izvoz surove nafte (To Brief). Romunija že sestreljuje brezpilotna letala v bližini svojih meja. Bukarešta pravi, da pred začetkom proizvodnje leta 2027 potrebuje nadgradnjo radarjev, sistemov za zaznavanje brezpilotnih letal in senzorjev za zaščito ploščadi (Marketscreener, Antena 3). Tega stroška ni v nobeni javni projekciji prihodkov.

Po oceni GTAI bi lahko imela Romunija po letu 2027 3 do 5 milijard kubičnih metrov izvožljivega presežka na leto (GTAI). To je dovolj, da se spremeni oskrbna slika jugovzhodne Evrope. Ni pa dovolj, da bi se na novo postavil evropski cenovni sistem. Ploščad dokazuje, da lahko Romunija plin pripelje do obale. Odprto ostaja, kdo ga bo kupoval z dolgoročnimi pogodbami, po kakšni ceni in koliko bo stalo varovanje velike večinoma brezposadne konstrukcije v morju, ki je postalo varnostno območje.