Aretacije v BND sprožile pregled zavezniških podatkov

Aretaciji zaradi uhajanja iz BND sta zaveznike spodbudili k pregledu dokumentov

Zvezno tožilstvo trdi, da je uslužbenec v uradu več zaporednih predsednikov BND Augustu Hanningu do junija 2022 posredoval skoraj 2.000 internih dokumentov (sporočilo zveznega tožilstva). Hanning je nekoč vodil BND, nemško zunanjo obveščevalno službo, preiskovalci pa so sled do dokumentov odkrili po naključju v nepovezanem primeru. Tožilstvo domneva, da je Hanning na podlagi dela gradiva pripravil informacije za eno tujo obveščevalno službo, ne more pa potrditi, da je ločena analiza dosegla drugo (sporočilo zveznega tožilstva).

Plačljiv kanal iz urada predsednika BND

Uslužbenec, ki ga tožilstvo navaja kot Manfreda D., je bil od marca 2012 do marca 2026 vodja urada več predsednikov BND (sporočilo zveznega tožilstva). Zvezno tožilstvo je 6. oktobra sporočilo, da sta bila aretirana Manfred D. in Hanning (AP).

Tožilstvo sumi, da sta se moška dogovorila, da bo uslužbenec Hanningu za plačilo še naprej posredoval dragoceno gradivo BND. Hanning naj bi ga uporabil pri svetovalnem podjetju, ki ga je ustanovil po odhodu iz državne službe (sporočilo zveznega tožilstva). Uradno sporočilo ne razkriva ne naročnika ne višine plačila. Hanning in njegovi odvetniki očitke zanikajo (The Guardian).

Med dokumenti so bili po navedbah tožilstva tudi gradivo za pripravo vodilnih v BND na redna obveščevalna poročanja v uradu zveznega kanclerja (sporočilo zveznega tožilstva). Kaže, kaj so vodilni v BND ocenili kot dovolj pomembno za predstavitev kanclerju, hkrati pa razkriva prioritete agencije in njene ugotovitve.

Do razkritja je prišlo po naključju, saj notranje kontrole BND primera niso zaznale. Hamburški tožilci so septembra 2025 med nepovezano preiskavo preiskali Hanningove prostore (sporočilo zveznega tožilstva). Najdeno gradivo so pozneje predali zveznemu tožilstvu, ki je na njegovi podlagi pripravilo primer, povezan z aretacijami ta teden.

Dva stika s tujimi obveščevalnimi službami, eden še nepotrjen

Tožilstvo opisuje dva stika s tujimi obveščevalnimi službami in ju obravnava ločeno. V prvem primeru naj bi Hanning na podlagi razkritih dokumentov pripravil analizo za uslužbenca tuje službe. Tožilstvo pravi, da ne more potrditi, ali je analiza do njega sploh prišla (sporočilo zveznega tožilstva).

Ta negotovost pojasnjuje del očitkov. Med domnevnimi kaznivimi dejanji je tudi poskus veleizdaje: očitek zajema dejanje, ki naj bi ga Hanning nameraval izvesti, ne dokazuje pa, da je analiza dosegla prejemnika v tujini.

Drugi očitek je širši. Tožilstvo pravi, da je Hanning več let članu obveščevalne službe druge države posredoval politične informacije, pri čemer naj bi deloma uporabil dokumente uslužbenca (sporočilo zveznega tožilstva). Tožilstvo ga sumi tudi delovanja za tujo obveščevalno službo. Imen držav ne razkriva.

Azerbajdžan se je v zgodbi pojavil zaradi medijskega poročanja. Der Spiegel je poročal, da preiskovalci preverjajo povezavo z azerbajdžanskim operativcem, ki naj bi mu bila analiza namenjena (WELT). Zvezno tožilstvo poročila ni želelo komentirati (Reuters).

WELT: zavezniki preverjajo, kaj so posredovali Berlinu

Zaskrbljenost v tujini izhaja iz načina izmenjave obveščevalnih podatkov. Partnerji gradivo posredujejo BND ob pričakovanju, da bo ostalo pod nemškim nadzorom. Reuters je ob sklicevanju na Süddeutsche Zeitung poročal, da so bili med dokumenti podatki o iranskem jedrskem programu in ruski vojski ter gradivo, ki so ga označile zavezniške službe (Reuters).

WELT je poročal, da MI6 (britanska zunanja obveščevalna služba), GCHQ (britanska agencija za elektronsko obveščevalno dejavnost) in več ameriških agencij preverjajo, kaj so posredovali Berlinu (WELT). Časnik je navedel tudi besede nekdanjega uslužbenca MI6 Matthewa Dunna, ki je dejal, da bi bil zelo presenečen, če bi primer škodil odnosom z BND. Nobeno javno poročilo doslej med zaseženimi dokumenti ni navedlo konkretnega britanskega ali ameriškega gradiva.

Zdaj vzporedno potekata dve nalogi. Tožilstvo mora dokazati očitana kazniva dejanja, BND in partnerske službe pa ugotoviti, kaj je bilo morda razkrito in komu. Poslanec Zelenih Konstantin von Notz, član odbora Bundestaga za nadzor obveščevalnih služb, je vlado pozval, naj čim prej ugotovi obseg škode. Predsednik BND Martin Jäger je povedal, da je agencija začela obsežne notranje preiskave (Tagesschau).

Če tožilstvo dokaže, da je pomočnik gradivo res posredoval, bo jasno, da je občutljivo gradivo BND več let zapuščalo urad zaporednih predsednikov. Na uhajanje je opozorila preiskava v nepovezani zadevi, notranji nadzor agencije pa ga ni zaznal. Sodna obravnava lahko razjasni očitana kazniva dejanja, ne more pa Londonu ali Washingtonu povedati, kateri njuni dokumenti so bili v teh spisih. Na to mora odgovoriti Jäger.