Vlada BiH je pogoj za pogajanja z EU

Po začasnih rezultatih nedeljskih splošnih volitev v Bosni in Hercegovini vodijo Denis Bećirović, Darijana Filipović in Željka Cvijanović (AP, Večer). Izidi še niso potrjeni. Predsedstvo države ne vodi, zato je nadaljnji potek zastoja pri približevanju EU odvisen od tega, ali bodo voditelji strank sestavili državno vlado in sprejeli reforme, ki so pogoj za začetek pristopnih pogajanj.

Prednosti so precejšnje. Ob 20.02 so obdelali podatke z 80 odstotkov volišč: Filipović, kandidatka hrvaške stranke HDZ BiH, je dobila 92.854 glasov, njen najbližji tekmec Slaven Kovačević pa 55.475 (Klix). Bećirović že zaseda bošnjaški sedež. Cvijanović kandidira za srbski sedež v imenu SNSD, prevladujoče srbske stranke.

Vodja SNSD Milorad Dodik je na volilni večer razglasil zmago stranke ter se zahvalil Donaldu Trumpu, Vladimirju Putinu in srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću (AFP). Sam ni kandidiral. Kot poroča DW, mu je po obsodbi, povezani z nasprotovanjem visokemu predstavniku, za šest let prepovedano opravljati javne funkcije. Visoki predstavnik je mednarodni uradnik, ki nadzira izvajanje mirovnega sporazuma. Dodik zato ne bo sodeloval v organih, ki bodo potrjevali naslednjo vlado. Kot vodja stranke pa bo še vedno določal, kaj bo SNSD zahteval v zameno za vstop vanjo.

Kdo mora doseči dogovor o vladi

Predsedstvo je kolektivni vodja države in vodi zunanjo politiko, vlade pa ne more sestaviti. Predlaga predsedujočega Svetu ministrov, državni vladi Bosne in Hercegovine. Nato mora 42-članski Predstavniški dom potrditi predsedujočega in vsakega ministra (OHR).

Števila sedežev v državnem Predstavniškem domu še niso objavili. Začasni podatki zajemajo volitve v parlamenta obeh entitet: bošnjaško-hrvaške Federacije Bosne in Hercegovine ter večinsko srbske Republike Srbske. SNSD je v volilni tekmi za skupščino Republike Srbske vodil s 40,95 odstotka glasov, v Federaciji pa je bošnjaška stranka SDA dobila 30,63 odstotka, koalicija pod vodstvom HDZ pa 13,89 odstotka (DW). Te številke ne pokažejo, kdo ima večino na državni ravni. Povedo pa, kateri voditelji bodo ob pogajanjih o vladi nastopali v imenu svojih skupnosti: predstavniki SNSD, SDA in HDZ BiH.

HDZ BiH že dolgo ugovarja volilni ureditvi. Člana predsedstva, ki zastopata Bošnjake in Hrvate, volijo volivci Federacije, vsak pa lahko kandidata izbere le v eni od teh dveh volilnih tekem (daytonska ustava, priloga 4). Stranka trdi, da je večje bošnjaško volilno telo to možnost uporabilo za izvolitev hrvaškega člana, kot se je zgodilo ob prejšnjih zmagah Željka Komšića. Če bo zmagala Filipović, bo sedež dobila stranka HDZ BiH, ki meni, da pripada hrvaškemu predstavniku. Hrvaški premier Andrej Plenković jo je 2. oktobra podprl na predvolilnem nastopu v Mostarju in dejal, da je čas za nekoga, ki resnično zastopa Hrvate (Index). S tem je vlada članice EU javno podprla eno od strank, ki se zdaj pogajajo o sestavi vlade Bosne in Hercegovine.

Reforme, ki so že zastale

Ponudba EU je pogojena. Voditelji EU so marca 2024 sklenili, da začnejo pristopna pogajanja, vendar so njihov formalni začetek vezali na izpolnitev korakov, ki jih je že določila Evropska komisija (Evropski svet). Več kot dve leti pozneje se formalna pogajanja še niso začela.

Od istega dela so odvisna tudi sredstva. Bosna in Hercegovina je sprejela reformno agendo s 113 ukrepi, seznamom sprememb, ki jih mora izvesti za pridobitev sredstev iz načrta EU za rast Zahodnega Balkana. Konrad-Adenauer-Stiftung, nemška politična fundacija, je pred volitvami poročala, da so predstavniki Republike Srbske in štirih kantonov Federacije ovirali uresničevanje agende (KAS). Stranke, ki prevladujejo na teh območjih, so iste, ki se bodo zdaj pogajale o sestavi vlade.

To je bistveni izid nedeljskih volitev. Začasni rezultati za predsedstvo kažejo, kdo bo najverjetneje zasedel najvišje položaje v tem državnem organu. Ne rešujejo pa vprašanj sestave vlade in reform, zaradi katerih formalna pogajanja z EU stojijo. Odločitve so v rokah SDA, HDZ BiH in SNSD, ki ga vodi človek, ki mu zakon za šest let prepoveduje opravljati javne funkcije. Če koalicijski dogovor ne bo omogočil tudi sprejetja reform, ki so jih blokirale te stranke ali njihovi zavezniki, bo nova državna vlada podedovala zastoj prejšnje.