BPM predlaga združitev z MPS za €50 billion

Banco BPM je 7. junija predlagal združitev z Monte dei Paschi di Siena (MPS). Nastala bi bančna skupina z vrednostjo približno 50 mrd. evrov, 2.900 poslovalnicami in predvidenimi sinergijami v višini 1,1 mrd. evrov (Corriere della Sera, Bloomberg). Če bi posel izpeljali, bi nastala druga največja italijanska banka po bilančni vsoti, takoj za Inteso Sanpaolo. Intesa se je odzvala v nekaj urah: sklicala je izredno sejo uprave, da bi z zaveznikoma Unipolom in BPER pripravila nasprotno ponudbo (Il Fatto Quotidiano). Združitev zato ni samo italijanski bančni posel, temveč prvi premik v širšem merjenju moči med sredozemskimi in severnoevropskimi bankami.

Francoska banka z italijansko strategijo

Crédit Agricole, francoska banka z 22,8-odstotnim deležem v Banco BPM, je predlog na upravi BPM podprla soglasno (AdnKronos). Po združitvi bi se njen delež zmanjšal na približno 12,8 odstotka, vendar bi ostala največja posamezna delničarka bistveno večje banke (Corriere della Sera). Računica je preprosta: 12,8 odstotka od 50 mrd. evrov pomeni več kot 22,8 odstotka od 20 mrd. evrov. Francoska banka bi tako postala sidrni lastnik druge največje italijanske posojilodajalke.

Za Rim posel rešuje drugo vprašanje. Italijansko finančno ministrstvo ima v MPS še 4,8-odstotni delež, ostanek 5,4 mrd. evrov vrednega reševanja iz leta 2017, ko je država obvladovala 68 odstotkov banke. Po združitvi bi ta delež padel pod dva odstotka, vlada pa bi lahko razglasila konec sanacije, ne da bi morala delnice prodajati na trgu (Quotidiano.net). Finančni minister Giancarlo Giorgetti je takšno izstopno pot omenjal že več let.

Južna Evropa se združuje

Štiri dni pred objavo Banco BPM so Francija, Italija in Španija Evropski komisiji poslale skupni predlog. Trdijo, da razdrobljenost bančnega trga v evroobmočju zadržuje približno 230 mrd. evrov likvidnih sredstev, ki se ne morejo prosto pretakati čez meje (Euronews). Predlagajo prostovoljni režim, po katerem bi čezmejne bančne skupine lažje združevale kapital in likvidnost; zakonodajni predlog se pričakuje leta 2027.

Posel BPM-MPS se umešča v val konsolidacije, ki se je že začel. BPCE je aprila končala 6,7 mrd. evrov vreden prevzem portugalske Novobanco, največji čezmejni bančni posel v evroobmočju v več kot desetletju (Challenges). UniCredit ima 34,35-odstotni delež v nemški Commerzbank, rok za ponudbo pa se izteče 16. junija (Finance Magazin). Sredozemske banke gradijo obseg. Severni regulatorji za zdaj ne sledijo z enako hitrostjo.

Kdo plača, kdo pridobi

Predvidenih 1,1 mrd. evrov sinergij bo večinoma prišlo iz zapiranja prekrivajočih se poslovalnic, verjetno približno 300 v Lombardiji, Toskani in Benečiji (AskaNews). Števila ukinjenih delovnih mest niso razkrili, vendar stroškovne sinergije v bančništvu praviloma pomenijo predvsem manj zaposlenih. Jasni poraženci so zaposleni.

Berlin medtem UniCreditovo ponudbo za Commerzbank zavrača z nacionalnimi argumenti, čeprav načelno podpira bančno unijo, evropski okvir skupnega bančnega nadzora. Odhajajoči podpredsednik Evropske centralne banke Luis de Guindos je dejal, da Evropa potrebuje »resnično evropske banke«, če želi tekmovati z ameriškimi (Bloomberg). Toda tudi po združitvi bi bila BPM-MPS vredna komaj približno šest odstotkov tržne kapitalizacije JPMorgan Chase. Domače združitve ustvarjajo nacionalne prvake, ne zapirajo pa čezatlantskega razkoraka.

Sredozemski pritisk za skupno upravljanje likvidnosti zdaj trči ob nemško in nizozemsko nasprotovanje. Gre za isti državi, ki že več kot desetletje blokirata EDIS, evropski sistem jamstva za vloge, skupno varnostno mrežo za bančne vloge v celotnem evroobmočju (European Commission). Brez takšnega jamstva kapital ostaja za nacionalnimi mejami. Nobena banka ne želi pošiljati denarja hčerinski družbi v drugi državi, če ni jasno, ali bi tamkajšnje jamstvo za vloge zdržalo krizo. Južna Evropa gradi večje banke. Severni kapital ne bo stekel proti jugu, dokler nekdo ne prevzame zadnjega tveganja za vloge. Tega poroka za zdaj ni.