Bruselj pogojuje €150 billion obrambnih posojil

Evropska komisija si na kapitalskih trgih izposoja denar in ga pod svojimi pogoji posoja vladam držav članic za vojaško opremo. Z instrumentom SAFE (Security Action for Europe), posojilnim mehanizmom v višini 150 milijard evrov, sprejetim maja 2025, je Bruselj postal finančni vratar evropskega oboroževanja (European Commission, EUR-Lex). Učinek je trajnejši od razprave o skupni vojski: pogoji financiranja usmerjajo, kaj bodo evropske vojske kupovale in pri kom.

Mehanizem je razmeroma preprost. Komisija izda obveznice, vlagatelji jih kupijo, EU pa zbrani denar naprej posodi sodelujočim državam članicam. Vsaka vlada odplačuje svoje posojilo, EU pa poplačuje imetnike obveznic. Pravna podlaga je 122. člen PDEU, izredna določba Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Svetu, v katerem sedijo nacionalne vlade, omogoča ukrepanje brez Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca (EUR-Lex). Ta bližnjica je EU dala skupni instrument za obrambno zadolževanje, vendar brez običajnega demokratičnega postopka, ki praviloma spremlja odločitve o porabi javnega denarja.

Pravi vzvod so pogoji upravičenosti

Moč instrumenta SAFE ni samo v denarju, temveč predvsem v pogojih. Program zahteva, da najmanj 65 odstotkov vrednosti komponent pri financiranih naročilih izvira iz EU, držav EGP-EFTA ali Ukrajine (EUR-Lex, EU Perspectives). Države še vedno izbirajo, ali potrebujejo drone, rakete ali nadzorne sisteme. Bruselj pa presoja, ali se ti načrti uvrstijo med upravičene do cenejših posojil z jamstvom EU in ali so dobavitelji dovolj evropski. Komisija s tem nadzoruje dostop do kapitala.

Poljska vodi z do 43,7 mrd. evrov, saj SAFE obravnava kot najcenejšo pot do hitre vojaške širitve, z desetletnim odlogom odplačevanja in ročnostjo do leta 2075 (PAP, Fakt). Romunija približno 16,68 mrd. evrov pretvarja v konkretno opremo: 298 bojnih vozil pehote, sisteme za boj proti dronom in patruljna plovila za Črno morje (Digi24, Stirile ProTV). Francija približno 15,1 mrd. evrov usmerja v industrijsko bazo, v kateri prevladujejo MBDA, Thales in KNDS (Bloomberg, France Épargne). MBDA pri Orléansu že gradi novo tovarno raket, s katero naj bi pokril rast evropskih naročil (Le Monde). Grčija je podpisala dogovor za do 787,7 mio. evrov, namenjen nadzoru, varnim komunikacijam in sistemom proti dronom v Sredozemlju (Euronews GR, To Vima).

Italija se umika, vzhodni bok hoče nepovratna sredstva

Italija kaže politično mejo takšnega modela. Rim naj bi sprva razmišljal o približno 15 mrd. evrov posojil SAFE, nato pa načrte zmanjšal. Zunanji minister Antonio Tajani je bil citiran z izjavo, da »to ni trenutek« za tako veliko zadolževanje (Analisi Difesa). Skupaj z Romunijo bi Italija lahko pustila neporabljenih 8 do 18 mrd. evrov razpoložljivega okvira SAFE. Več prestolnic na vzhodnem krilu Unije Bruslju že sporoča, da potrebujejo nepovratna sredstva, ne dodatnih posojil (Euronews).

Države, ki so najbliže varnostni grožnji, potrebujejo največ opreme, vendar glede na svoje javnofinančne zmožnosti prevzamejo tudi največ dolga. EU je zbrala politično voljo za 150 mrd. evrov skupnega obrambnega zadolževanja, iste logike pa ni uporabila za neposredne naložbe ali kohezijsko porabo. Če bo nastal SAFE II, bo ta nesorazmernost odprla težje vprašanje: ali naj se oboroževanje financira tudi s skupnimi fiskalnimi transferji, ne le s skupnim zadolževanjem.

Vrzel v odgovornosti

Grčija kaže, kakšno ceno ima hitrost pri nadzoru. Javno dostopni podatki potrjujejo dogovor SAFE in širša področja zmogljivosti, ne pa tudi poimensko določenih projektov, dobaviteljev, industrijske delitve dela in mejnikov izplačil. PASOK, glavna grška opozicijska stranka, je opozoril, da so poslanci za grške obrambne zaveze izvedeli iz bruseljskih novinarskih konferenc, ne iz lastnega parlamenta (Newsbeast). Ta nepreglednost se nalaga na temeljno institucionalno izbiro: obvoz prek 122. člena, ki je omogočil SAFE, je Evropski parlament izločil iz zakonodajnega postopka in nadzor skoncentriral v nacionalnih vladah, ki odločajo v Svetu.

Grški obrambni minister Nikos Dendias je podal drugačno kritiko. SAFE I naj bi označil za »napačno uredbo«, ker financira povpraševanje, ne rešuje pa ozkega grla evropske obrambne proizvodnje (Tribune). Posojila lahko usmerjajo povpraševanje in vsilijo pravila javnega naročanja. Ne morejo pa zgraditi tovarn, usposobiti delavcev ali nadomestiti manjkajočih dobavnih verig. Ali bo novi finančni vzvod Evrope prinesel dejanske vojaške zmogljivosti ali predvsem dolg z evropsko oznako, je odvisno od proizvodnih odgovorov, ki jih večina vlad še ni dala.