Bruselj zamrznil 537 milijonov evrov Španiji

Evropska komisija je ta teden odobrila večji del šestega izplačila Španiji iz sklada za okrevanje, vendar je zadržala 537 milijonov evrov, ker Madrid za tri reformne cilje še ni predložil dovolj dokazov (El País). Odobreni del znaša približno 5,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,05 milijarde evrov posojil (elDiario.es). Nekateri naslovi navajajo znesek blizu sedmih milijard evrov, ker je Bruselj hkrati sprostil še 302 milijona evrov, ki jih je zadržal pri prejšnjem obroku (La Vanguardia).

Zadržani znesek je glede na celoten paket majhen. Časovni okvir ni. Vse države članice morajo preostale reformne zaveze izpolniti do 31. avgusta 2026, končne zahtevke za izplačilo pa oddati septembra (Brussels Times).

Kako sklad dejansko deluje

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je osrednji del programa NextGenerationEU, evropskega pandemičnega svežnja, ki se delno financira s skupnim zadolževanjem. Zasnovan je drugače kot običajna evropska poraba. Komisija državam ne povrne izdatkov šele po izvedbi, temveč se z vsako vlado vnaprej dogovori o načrtu reform in naložb.

Ti načrti so razdeljeni na mejnike, torej opravljene korake, in cilje, pri katerih se meri rezultat. Denar se izplača šele, ko Komisija preveri dokaze (Uredba (EU) 2021/241). Če dokazila ne zadostujejo, se del izplačila ali celotno izplačilo začasno ustavi.

Španski primer kaže, da sistem deluje tako, kot je bil zasnovan. Komisija je potrdila 51 mejnikov in 64 od 67 ciljev, zavrnila pa tri, povezane z dvojezičnim poklicnim izobraževanjem, storitvami pomoči na daljavo ter projekti za ranljive skupine in mikropodjetja (20minutos, La Razón). Takšna zadržanja niso dokončna. Španija ima približno mesec dni, da predloži boljšo dokumentacijo ali zahteva spremembo načrta; sprostitev prejšnjih 302 milijonov evrov kaže, da se zadržana sredstva lahko odklenejo, ko država zapolni vrzel.

Rok pritiska na vse

Španija ima eno večjih in izkušenejših javnih uprav v Evropi. Če se Madrid zaplete pri dokazovanju treh ciljev, bodo zadnji meseci še težji za vlade s šibkejšimi administracijami ter manj zanesljivimi sistemi za spremljanje javnih naročil in poročanje o rezultatih.

Italija, največja upravičenka do sredstev RRF, je konec junija poročala, da je izpolnila 64 odstotkov ciljev in prejela 79 odstotkov sredstev, vendar ostajajo občutljive zaveze, kot so vrtci, lokalne zdravstvene ambulante in študentska stanovanja (Contabilità Pubblica). Grška centralna banka je porabo preostalih 10 milijard evrov do konca leta označila za »izjemno ambiciozno« in opozorila, da bi se nedokončani projekti lahko prenesli v nacionalni proračun, kar pomeni, da bi grški davkoplačevalci plačali tisto, kar naj bi financirala evropska nepovratna sredstva (Insider).

Najostrejši primer je Romunija. Bukarešta je po prejšnjih zadržanjih dobila nazaj približno 350 milijonov evrov, skoraj 459 milijonov evrov pa je dokončno izgubila (Știrile ProTV). Moody's je opozoril, da bi politična negotovost lahko ogrozila romunsko fiskalno konsolidacijo (Agerpres). To ima neposredne posledice: nižja bonitetna ocena podraži zadolževanje, izgubljena evropska nepovratna sredstva pa postanejo izdatek, ki ga mora Romunija financirati iz svojega proračuna ali ga preprosto opustiti.

Kdo plača, ko Bruselj vztraja pri pravilih

Stroga pogojenost varuje politično legitimnost sklada. Neto plačnice, med njimi Nemčija, že pritiskajo za zmanjšanje prihodnjih proračunov EU za več sto milijard evrov (Süddeutsche Zeitung). Če bi Bruselj izplačeval denar brez preverjanja, bi se RRF spremenil v ohlapno nadzorovan transferni program, čemur so se njegovi snovalci hoteli izogniti.

Toda stroški izvrševanja pravil se selijo navzdol. Ko Komisija zadrži denar vladi, lahko ta upočasni izplačila agencijam, agencije odložijo javna naročila, končni uporabnik, denimo izobraževalni center, stanovalec doma za starejše ali mikropodjetje, pa dlje čaka na že obljubljeno storitev.

Trije zadržani španski cilji so za zdaj videti bolj kot vrzel v dokumentaciji kot sistemska odpoved. Isti mehanizem bo v 27 državah, ki hitijo proti istemu avgustovskemu roku, pokazal zelo različne težave. Sklad temelji na zamisli, da evropski denar kupuje reforme. Zadnji tedni bodo pokazali, kaj se zgodi, ko časa zmanjka prej kot dokazil.