Bruselj zadržuje Madžarski €9 milijard

Madžarska vlada je 31. avgusta sporočila, da je izpolnila vseh 27 pogojev glede pravne države in boja proti korupciji, ki jih je Bruselj vezal na približno 10 milijard evrov zamrznjenih sredstev iz sklada za okrevanje (Euronews, DTEurope). Vlada Pétra Magyarja skuša Evropsko komisijo prepričati, da je dovolj razgradila sistem pravne države, ki ga je vzpostavil Viktor Orbán, da bi se denar lahko sprostil. Toda politična trditev o izpolnjenih pogojih še ni plačilo. Komisija je sporočila, da madžarskih mejnikov ne more oceniti, dokler Budimpešta ne vloži uradnega zahtevka za plačilo, tega pa še ni storila (Commission briefing).

Gre za denar iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, pokovidnega instrumenta EU, iz katerega države članice prejmejo sredstva šele, ko dokažejo, da so izvedle dogovorjene reforme in naložbe (RRF Regulation). Madžarskih 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,5 milijarde evrov posojil je bilo več let zamrznjenih zaradi pomislekov glede pravne države (Commission Hungary plan page). Do zdaj je Budimpešta dejansko prejela le približno 920 milijonov evrov predhodnega financiranja, torej predujma pred celovitim preverjanjem (HVG, ING). Preostalih 9 milijard evrov je odvisnih od naslednjega koraka.

Koledar, ki odloča o denarju

Zdaj so pomembni trije datumi. 31. avgust je bil zadnji dan, ko je Madžarska še lahko sprejela ukrepe, ki se štejejo pri izpolnjevanju mejnikov. Od danes Evropska komisija ne sme več upoštevati novih ukrepov, niti pri plačilih, ki jih je že začasno zadržala (Commission closure guidance, PubAffairs Bruxelles). Budimpešta ima do 30. septembra čas, da vloži zahtevek za plačilo z dokazili. Bruselj mora nato odločiti in morebitno plačilo izvesti do 31. decembra (European Parliament EPRS, 2EU Brussels).

Madžarskih 27 pogojev je nenavadno širokih: 21 jih zadeva korupcijo in preglednost, štirje neodvisnost sodstva, dva pa revizije porabe sredstev EU (Euronews). Kot smo poročali prejšnji teden, je zadnja reforma razširila protikorupcijsko ukrepanje tako, da lahko vsakdo zahteva sodni pregled primerov, ki so jih tožilci zavrgli. Komisija mora zdaj presoditi, ali so ti zakoni ustvarili institucije, ki lahko korupcijo dejansko preiskujejo, ali pa predvsem pravni videz nadzora.

Kaj pokaže vračanje premoženja iz fundacij

Največji posamezni del madžarskega dokaznega gradiva je vrnitev 1.284 milijard forintov oziroma približno 3,2 milijarde evrov državnega premoženja iz fundacij javnega interesa (Portfolio). Bruselj je tem fundacijam nasprotoval, ker jih je Orbánova vlada uporabila za prenos univerz, lastniških deležev v podjetjih in nepremičnin na upravne odbore s šibkim nadzorom. Madžarska zdaj dokazuje, da se je nadzor vrnil državi.

Poraženci so odbori in politična omrežja, ki so upravljali to premoženje; največji med njimi je bil povezan z Mathias Corvinus Collegiumom, Orbánovo osrednjo izobraževalno fundacijo. Toda prenos premoženja nazaj pod ministre eno luknjo v odgovornosti zamenja z drugo (VG). Samo vračanje premoženja tudi ne financira ničesar. Za madžarska gospodinjstva je pomembno, ali bo Komisija sprejela dokazila in s tem sprostila 9 milijard evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenih energetskim omrežjem, železnici in stanovanjem (Commission Hungary plan page).

Rok ima posledice

Rok pri Mehanizmu za okrevanje in odpornost ni formalnost. Romunija je že sprejela izgubo 770 milijonov evrov, potem ko politične stranke do 31. avgusta niso sprejele enotnega zakona o plačah v javnem sektorju (Romania Insider, Bloomberg). Španija je po poročanju El Española izgubila približno 197 milijonov evrov, potem ko je Bruselj zavrnil njene nadomestne predloge namesto odprave davčne ugodnosti za dizel. Nobena od obeh držav ni imela pogojev glede pravne države. Denar sta izgubili zaradi neizpolnjenih mejnikov.

Madžarski primer je zahtevnejši. Akademska analiza v European Journal of Risk Regulation ugotavlja, da je madžarskih 27 pogojev širših od poljskega paketa, ki je bil osredotočen predvsem na sodstvo, zato je dokazno breme večje (Cambridge University Press). Poljska je pokazala, da Bruselj po menjavi vlade nagradi demokratično obnovo, vendar je morala Varšava za vsako tranšo vložiti zahtevke, predložiti dokazila in počakati na oceno (Rzeczpospolita). Nemčija, največja neto plačnica v EU, kar pomeni, da v proračun EU vplača več, kot iz njega prejme, približno 18 milijard evrov na leto (Bundesbank), želi podpreti Magyarjev reformni zagon. Hkrati pa morajo nemški davkoplačevalci videti, da pogojenost evropskih sredstev nekaj pomeni (FAZ).

Madžarska denarja še ni odblokirala. Na bruseljsko mizo je položila dokazno gradivo. Komisija mora zdaj presoditi, ali se je pravna sanacija spremenila v delujoč nadzor, za to pa ima čas do decembra.