Bruselj tehta romunsko klavzulo Fritz

Romunski parlament je ta mesec sprejel zakon o integriteti, po katerem bi izvoljeni funkcionar izgubil mandat v 30 dneh po pravnomočni ugotovitvi konflikta interesov. Določba velja tudi za primere, v katerih je bila ugotovitev sprejeta pred uveljavitvijo zakona.

Kritiki ji pravijo amandma Fritz, ker naj bi bila napisana za en sam primer. Dominic Fritz, v Nemčiji rojeni župan Temišvara in vodja romunske opozicijske stranke USR, se sooča z upravno ugotovitvijo konflikta interesov, ki jo je izdala ANI, romunska nacionalna agencija za integriteto. Zadeva je povezana z urbanističnim dokumentom, ki ga je Fritz odobril leta 2020. Doslej sta bili posledici znižanje plače in prepoved ponovne kandidature po izteku sedanjega mandata; amandma bi to zaostril v takojšnjo razrešitev (Euronews, News.ro).

Voditelja dveh najvplivnejših političnih skupin v Evropskem parlamentu, Manfred Weber kot predsednik Evropske ljudske stranke in Valérie Hayer kot vodja Renew Europe, sta predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pisala, naj Bruselj zaradi te določbe zadrži naslednje romunsko izplačilo iz sklada za okrevanje. Po njuni oceni klavzula krši standarde pravne države in 22. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državljanom EU daje pravico, da volijo in kandidirajo na lokalnih volitvah v kateri koli državi članici (EUR-Lex, FAZ).

Ozek odgovor Komisije

Odgovor Evropske komisije z dne 25. avgusta je bil precej ožji, kot so nakazovali naslovi. Bruselj denarja ni zamrznil, amandmaja ni razglasil za nezakonitega in ni prevzel političnega okvira Weberja in Hayerjeve. Sporočil je le, da bo romunski zakon o integriteti ocenil v okviru šeste in zadnje romunske zahteve za izplačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, torej sklada EU, ki denar izplačuje po izpolnitvi dogovorjenih reformnih mejnikov (Digi24, G4Media). Politični pritisk in uradna odločitev, s katero se lahko zadrži izplačilo, sta različna instrumenta z različnima časovnicama.

PSD, največja stranka v romunski vladi, je amandma skozi parlament spravila ob podpori AUR. Romunsko ustavno sodišče je 17. avgusta klavzulo Fritz potrdilo z večino pet proti tri, hkrati pa razveljavilo drugo določbo in zakon vrnilo v popravek (Romania Actualități, Recorder). Parlament so ta teden sklicali na izredno sejo, da bi postopek končal pred rokom za izpolnitev mejnika, ki se izteče 31. avgusta (NewsEdge).

Nepotrjenih 770 milijonov evrov

Romunski mediji pogosto navajajo, da klavzula ogroža približno 770 milijonov evrov. Javni dokumenti EU tega zneska ne potrjujejo. Podoben znesek se ločeno pojavlja pri romunskem zakonu o enotnem plačnem sistemu, drugem mejniku v isti zadnji zahtevi za izplačilo, kot smo že spremljali v prejšnjem poročanju (To Brief). Vsaj en romunski medij je tako za zakon o integriteti kot za plačni zakon navedel po 771 milijonov evrov morebitnih odbitkov (Antena3). Številka je mogoča, vendar nepotrjena; način, kako kroži v javnosti, pa amandma Fritz prikazuje kot samostojno finančno stikalo, čeprav Komisija mejnike presoja v okviru širše zahteve za izplačilo (Uredba 2021/241).

Pritisk povečuje tudi koledar. Romunija mora mejnike izpolniti do 31. avgusta, zadnjo zahtevo za izplačilo predložiti do konca septembra in Komisiji pustiti dovolj časa za presojo, preden se mehanizem izteče konec leta 2026 (Evropska komisija). Vsak teden domače zamude pomeni teden manj za preverjanje v Bruslju.

Sprejetje ali vsebina

Komisija mora zdaj presoditi, ali je njena zadnja kontrola pri skladu za okrevanje zgolj formalna, torej ali je Romunija zakon sprejela, ali pa mora zakon še vedno dosegati namen reformnega mejnika. Če bo Komisija klavzulo Fritz obravnavala kot skladno z mejnikom integritetne reforme, bo potrdila določbo, ki jo dve veliki parlamentarni skupini opisujeta kot ciljno zakonodajo. Če ji bo nasprotovala, bo postavila merilo, da pri evropskih reformnih sredstvih ne šteje le sprejetje zakona, temveč tudi njegova kakovost.

Zavezniki Madžarske so že izkoristili očitano asimetrijo. Origo je ob sklicevanju na evropskega poslanca Tamása Deutscha zadevo predstavil kot dvojna merila: nadzor nad Romunijo na eni strani, medtem ko ima Madžarska že leta zamrznjena sredstva na drugi (Origo). Argument je politično obremenjen, vendar zadeva resnično vprašanje: vzvod Komisije deluje le, če države verjamejo, da zanje veljajo ista pravila.

Odgovor je zdaj pri strokovnih službah Komisije, ne pri Weberju ali Hayerjevi. Bukarešta bo morala v zadnji zahtevi za izplačilo pojasniti, zakaj naj bi zakon, ki naj bi bil napisan za odstranitev enega opozicijskega župana, veljal za pravo integritetno reformo. Če se bo Komisija izognila vsebinski presoji, bo sprejetje zakona obravnavala kot zadosten dokaz reforme.