EU od Bolgarije zahteva proračunski popravek

Evropska komisija je sklenila priporočiti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Bolgariji prav v prvem letu njenega članstva v euroobmočju. Proračun za prvo evrsko leto se zato spreminja v načrt fiskalnega popravljanja. Primanjkljaj, razlika med državnimi izdatki in prihodki, se je s 3,0 odstotka BDP leta 2024 povečal na 3,5 odstotka leta 2025, Komisija pa v pomladanskem svežnju evropskega semestra za 2026 za leti 2026 in 2027 napoveduje 4,1 oziroma 4,3 odstotka. Bolgarija je euro uvedla 1. januarja 2026, navaja Eurostat, Fakti pa je iz Luksemburga poročal, da Komisija pri postopku vztraja.

Javni dolg, torej zaloga preteklega zadolževanja, Sofiji še pušča manevrski prostor. Dolg raste, vendar ostaja precej pod evropskim referenčnim pragom; težava je letni primanjkljaj. Izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis je obenem zožil obrambni argument: vojaške izdatke iz leta 2025 je mogoče obravnavati v okviru odstopne klavzule, ki omili presojo pri dodatnih obrambnih izdatkih, medtem ko odstopanje leta 2026 po njegovih besedah ni več v celoti pojasnjeno z obrambo, je poročala BTA.

Proračunska matematika se seli v Sofijo

Ključna številka so zdaj neto odhodki. To so državno financirani izdatki, potem ko se izločijo postavke, kot so evropska sredstva in nekateri začasni stroški; Uredba 2024/1263 jih postavlja v središče novega fiskalnega nadzora. Premier Galab Donev je parlamentu povedal, da je Komisija omenila zmanjšanje neto odhodkov za 0,5 odstotka BDP. Približno 76 odstotkov porabe naj bi šlo za plače, socialne transferje in pokojnine, okoli 24 odstotkov pa za naložbe, je poročala BTA.

Prav ta razrez določa politični spor. Če je 76 odstotkov porabe vezane na plače in pravice, varčevanje pri pisarniških stroških ne more prinesti dovolj. Sofia mora izbirati med počasnejšo rastjo plač v javnem sektorju, spremembami pri usklajevanju pokojnin, strožjo izterjavo davkov, rezi pri javnih naročilih, zamiki naložb, novim zadolževanjem ali kombinacijo teh ukrepov. Vsaka možnost račun prenese drugam: k javnim uslužbencem, upokojencem, dobaviteljem, gradbenim podjetjem, davkoplačevalcem ali prihodnjim proračunom.

Pobiranje davkov je politično čistejša pot

Donev daje prednost večjim prihodkom brez zvišanja osnovnih davčnih stopenj. Napoveduje ukrepe proti sivi ekonomiji, torej poslovanju zunaj uradnih evidenc, in boljše pobiranje davkov, hkrati pa zatrjuje, da se osnovni davki in prispevki za socialno varnost ne bodo zvišali. Med ukrepi omenja tudi združevanje upravnih služb, selitev storitev na splet, omejitve porabe in orodja za nadzor plač, pri čemer naj bi se večina učinkov pokazala v letih 2027 in 2028, je poročal Investor.bg.

Takšna pot koristi podjetjem, ki že poslujejo po pravilih, saj tekmeci z gotovinskim poslovanjem izgubijo del cenovne prednosti. Upravni prihranki prizadenejo drugo skupino. Javni uslužbenci se lahko soočijo z manj delovnimi mesti ali reorganizacijo uradov, državljani pa z višjimi posrednimi stroški, če združene storitve postanejo počasnejše ali težje dostopne.

Hrvaška kaže, zakaj je digitalni davčni nadzor za vlade privlačen. Njen sistem fiskalizacije, digitalnega evidentiranja računov in potrdil, je obdelal več kot 56 milijonov e-računov pri več kot 325.000 podjetjih, med njimi pri 96.000 malih davčnih zavezancih, ki uporabljajo brezplačno aplikacijo, je poročal Poslovni. To nakazuje, da lahko Bolgarija del skrite dejavnosti naredi viden, ne da bi zvišala davčne stopnje. Tveganje je v izvedbi: če največ administrativnega bremena pade na mala podjetja, se politični strošek hitro poveča.

Trgi zadolževanja spremljajo zamudo

Romunija kaže ostrejšo stran odlašanja. Termene je poročal o 7,9-odstotnem primanjkljaju leta 2025 in javnem dolgu v višini 59,3 odstotka BDP, kar je kombinacija, ki lahko zviša stroške zadolževanja, torej obresti, ki jih vlagatelji zahtevajo za posojanje denarja. Malta kaže nasprotni konec razpona: postopek se je ustavil, potem ko se je primanjkljaj vzdržno znižal pod dovoljeno mejo, je poročal Bluewin.

Bolgarija ima več prostora kot Romunija, ker je njen dolg nižji, vendar struktura porabe pomeni, da bo popravek zgoščen. Naslednji proračun bo moral pokazati, kolikšen del prilagoditve bo prišel iz boljšega pobiranja davkov, plač, pokojninskih formul, javnih naročil, časovnice naložb ali zadolževanja. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem naredi računico javno; Sofia pa še vedno odloča, čigovi dohodki, storitve ali marže jo bodo absorbirali.