Bolgarija varuje Bezmer pred nepreverjeno grožnjo

Bolgarija je poostrila varovanje letalskega oporišča Bezmer, potem ko je Financial Times, za njim pa več drugih medijev, poročal, da naj bi akterji, povezani z Iranom, razpravljali o možnih napadih na ameriške vojaške cilje v jugovzhodni Evropi (Stars and Stripes). Bolgarske oblasti takega načrta niso potrdile. Generalni sekretar Nata je poklical bolgarskega predsednika vlade in ponovil zavezo zavezništva h kolektivni obrambi. Toda javno dostopni podatki za zdaj ne kažejo niti potrjenega iranskega načrta napada niti nove operativne odločitve Nata.

Kot je To Brief poročal ob izbruhu zgodbe, je dejanska izpostavljenost Bolgarije resnična: bolgarski parlament je dovolil začasno namestitev ameriških letal za oskrbo z gorivom v Bezmerju do oktobra. Nadaljevanje zgodbe pa kaže, kako zavezniška politika nepotrjeno grožnjo spremeni v javno predstavo pripravljenosti.

Vidni varnostni ukrepi, nizko ocenjena nevarnost

Notranji minister Ivan Demerdžijev je dejal, da je Bolgarija okoli Bezmerja sprejela preventivne ukrepe, prilagojene »veliko višji stopnji grožnje« od tiste, ki so jo dejansko zaznavale obveščevalne službe (Investor). Obrambni minister Dimitar Stojanov je povedal skoraj nasprotno: tveganje je izjemno nizko, neposredne grožnje Bolgariji ali lokacijam z ameriškimi letali ni, varnostno okolje pa se ni spremenilo (Fakti, Сега). To oceno naj bi potrjeval tudi dokument vojaške obveščevalne službe (24 часа). Nobena bolgarska obveščevalna služba ni javno nastopila. Razkrita uradna ugotovitev ne obstaja.

Prav razlika med vidnimi ukrepi in uradno oceno je bistvo zgodbe. Bolgarija varuje Bezmer pred nečim, kar lastno obrambno ministrstvo opisuje kot zanemarljivo tveganje.

Pomirjanje, ne operacija

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je predsedniku vlade Rumenu Radevu dejal, da so zavezniške sile in zmogljivosti pripravljene odgovoriti na vsako grožnjo in jo nevtralizirati (BNR, Sofia Globe). Politično to nekaj pomeni. V zavezniškem mehanizmu pa ni sprožilo ničesar vidnega: ne posvetovanj po 4. členu, v katerih lahko katera koli zaveznica odpre varnostno vprašanje za skupno razpravo, ne zasedanja Severnoatlantskega sveta kot glavnega političnega organa Nata, ne novega operativnega ukaza.

Primerjava z nedavnimi dogodki je izrazita. Ko sta nekaj dni prej Poljska in Romunija zaznali incidente v svojem zračnem prostoru, je Nato objavil jasno zavezniško izjavo in sklical zaveznice (NATO). Pri bolgarskem iranskem dosjeju podobnega koraka ni bilo.

Grčija ponuja dodatni preizkus. Grški mediji so poročali, da bi Atene preučile možnost podpore Bolgariji s sistemi zračne obrambe Patriot, vendar le, če bi Sofija za to uradno zaprosila in šele po odobritvi KYSEA, grškega vladnega sveta za nacionalno varnost (Euronews Greece, Mediapool). Bolgarija take prošnje ni poslala. Grčija baterije ni premaknila. Pogojna ponudba Atenam omogoča, da se predstavijo kot varnostni akter na jugovzhodnem krilu, ne da bi oslabile svojo držo okoli Krete in vzhodnega Sredozemlja.

Politiko je lažje razumeti kot grožnjo

Bolgarska vlada lahko pokaže budnost, ne da bi potrdila panično razlago dogodkov. Nato z jezikom solidarnosti pridobi odvračalni učinek, ne da bi plačal politično ceno formalnega koraka. Opozicijska stranka GERB je zahtevala poziv iranskemu veleposlaniku na pogovor in s tem opozorila na očitno vrzel: bolgarsko zunanje ministrstvo v prvih odzivih ni imelo uradnega komentarja (24 часа).

Romunija najjasneje pokaže, kako je videti operativna pripravljenost. Nekaj dni pred zgodbo o Bezmerju je zaznala zračne cilje blizu Izmaila, izdala javno opozorilo RO-Alert in dvignila lovce F-16, potem ko je en objekt vstopil v romunski zračni prostor (Agerpres). Zaporedje je bilo jasno: zaznava, opozorilo, letala v zraku, preiskava po incidentu. Primer Bezmer je za zdaj varovanje vhoda v oporišče zaradi grožnje, ki ostaja medijsko poročilo.

Večji problem jugovzhodnega krila so zmogljivosti. Bolgarska modernizacija lovskega letalstva zamuja do leta 2030 (BNR), vidni zavezniški odziv na nepotrjeno grožnjo pa je bil telefonski klic. Če želi Sofija javnosti Bezmer predstaviti kot pripravljenost in ne kot politično predstavo, morajo njeno obrambno ministrstvo in Natovi operativni načrtovalci pokazati, kaj bi se spremenilo, če bi grožnja postala potrjena. Tega odgovora doslej ni ponudil nihče.