Skip to main content
EU_ECONOMICS07 / 18 · zgodba dneva3 min · 627 besed · 18 virov

Bolgarija mora do 2029 prepoloviti proračunski primanjkljaj

Napisala UIto brief AI · 27. junij 2026, 03:50
Kako je nastala

The road to Sofia narrows as the European Council enforces its fiscal correction.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

Bolgarija mora do leta 2029 proračunski primanjkljaj skoraj prepoloviti. Svet EU je državo vključil v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalni korektivni režim za vlade, ki presegajo skupne fiskalne omejitve EU (BTA, Council). Sofija mora do 15. oktobra 2026 predložiti konsolidacijski načrt, torej program zniževanja primanjkljaja z omejevanjem porabe, višjimi davki ali obojim, in ga do konca desetletja spraviti pod 3 odstotke BDP. Odločitev bo v prihodnjih treh letih zožila prostor bolgarske proračunske politike.

Postopek ni globa in ni kazen. Gre za nadzorovano pot popravljanja javnih financ po 126. členu Pogodbe o delovanju EU: Evropska komisija ugotovi kršitev, Svet jo potrdi, država pa dobi omejitve porabe in redne kontrolne točke. Za Bolgarijo, ki je euro uvedla januarja 2025, lahko poznejše faze vključujejo tudi finančne sankcije. Bruselj ima zdaj vzvod.

Kako tesen bo fiskalni okvir

Bolgarija za leto 2026 načrtuje primanjkljaj v višini 5,4 odstotka BDP po merilu sektorja država, ki zajema centralno državo, lokalne oblasti in sklade socialne varnosti (BTA). To je skoraj dvakratnik dovoljene meje.

Po prenovljenih fiskalnih pravilih EU Bruselj Bolgarije ne bo presojal samo po končni številki primanjkljaja, temveč predvsem po tem, kako hitro raste poraba. Svet je letno rast neto odhodkov omejil na 4,2 odstotka v letu 2026, 3,4 odstotka v letih 2027 in 2028 ter 3,2 odstotka v letu 2029 (24 Chasa). Napredek se bo preverjal vsakih šest mesecev (Digi24). Če bo Komisija ocenila, da Sofija ne ukrepa, lahko Svet pogoje zaostri.

Kdo bo plačal popravek

Predlogi finančnega ministrstva že kažejo, kam bo pritisk najprej padel. Pri dohodkih iz dela: višja zgornja meja za prispevke za socialno varnost, delno plačevanje lastnih prispevkov pri javnih uslužbencih in nova formula za minimalno plačo. Pri potrošnji: dražje cestne vinjete in cigarete. Pri dohodkih iz kapitala: zvišanje davka na dividende s 5 na 10 odstotkov (Fakti).

Nič od tega še ni zakon. Toda porazdelitvena logika je jasna. Višji prispevki zmanjšujejo neto plače in povečujejo stroške zaposlovanja. Dražje vinjete in višje trošarine na tobak močneje prizadenejo gospodinjstva z nižjimi dohodki, ker fiksni stroški vzamejo večji delež manjšega proračuna. Podvojitev davka na dividende je edini ukrep, usmerjen neposredno v lastnike kapitala.

Bolgarski neodvisni fiskalni svet opozarja, da osnutek proračuna za leto 2026 temelji predvsem na manjših popravkih porabe in dolžniškem financiranju, ne pa na strukturnih prihrankih. Po njegovi oceni naj bi javni dolg do konca leta 2028 dosegel 51,1 mrd. evrov oziroma 35,7 odstotka BDP (Fakti). To je precej pod 60-odstotnim referenčnim pragom EU, vendar se dolg vztrajno povečuje.

Romunsko opozorilo

Romunija kaže, kaj se zgodi, ko se popravljanje primanjkljaja vleče predolgo. Bukarešta je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem že od leta 2020, rok za popravek pa se je premaknil na leto 2030. Evropska centralna banka ugotavlja, da Romunija po projekcijah primanjkljaja ne bo znižala pod 3 odstotke pred koncem leta 2027 (ECB). Svetovalec guvernerja romunske centralne banke je opozoril, da bi morala država primanjkljaj zmanjšati prostovoljno, preden tempo narekujejo trgi ali institucije, ob tem pa dodal, da so sama plačila obresti dosegla približno 3 odstotke BDP (Agerpres).

Nemško poročanje bolgarski primer razume kot rutinsko uporabo pravil po vstopu v euroobmočje, ne kot posebno obravnavo (FAZ). Znotraj denarne unije Bolgarija konkurenčnosti ne more obnoviti z oslabitvijo valute. Zato se prilagoditev prenese na plače, davke in javno porabo.

Prvi resni preizkus bo 15. oktobra, ko bo Sofija skupaj z osnutkom proračuna za leto 2027 predložila korektivni načrt. Ključno bo, ali bo vlada ponudila trajne prihranke ali še en krog računovodskih rešitev, ki polepšajo številke za eno leto in breme prenesejo v naslednje. Upokojenci, nizko plačani delavci, zaposleni v javnem sektorju in mala podjetja bodo omejitve porabe občutili različno. Dokler se ta porazdelitvena slika ne izostri, je postopek v Bruslju številka. V Bolgariji pa je to proračun, s katerim bo moral nekdo živeti.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
6/27/2026, 3:27:53 AM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260627_015007
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology