Bolgarska širitev bakra je odvisna od Belgije

Evropska komisija je 9. oktobra širitev Aurubisove tovarne bakra v Pirdopu v Bolgariji uvrstila med 46 novih »strateških projektov« za kritične surovine (Evropska komisija, priloga s projekti). Še preden je projekt dobil to oznako, je prestal predhodno preverjanje vplivov na okolje, pridobil podporo evropskega posojila in prešel v gradnjo. Javni dokumenti ne kažejo, da bi oznaka spremenila časovnico ali obseg proizvodnje, zato je Pirdop dober preizkus tega, kaj oznaka EU dejansko prinaša.

Kaj proizvaja Pirdop in kaj prinaša oznaka

V Pirdopu talijo surovine, ki vsebujejo baker, in iz njih izdelujejo anode, plošče iz nečistega bakra. V elektroliznem obratu električni tok raztaplja anode, baker pa se na katodah nalaga v skoraj čisti obliki, ki jo kupujejo proizvajalci. Širitev bo zmogljivost Pirdopa za proizvodnjo katod povečala na približno 340.000 ton na leto, s približno 230.000 ton (Aurubis, EIB).

Oznaka izhaja iz Akta o kritičnih surovinah. Ta zakonodaja določa, da bi morala EU do leta 2030 sama predelati vsaj 40 odstotkov svoje letne porabe ključnih surovin (EUR-Lex). Njegovi instrumenti so predvsem hitrejši postopki in večja pozornost projektom, ne pa neposredno financiranje. Strateški projekt dobi prednost pri nacionalnih postopkih izdaje dovoljenj, enotno upravno kontaktno točko ter pomoč pri iskanju posojilodajalcev in kupcev (EUR-Lex). Sama oznaka ne prinaša nepovratnih sredstev, vsa dovoljenja pa še naprej izdajajo nacionalni organi.

V Pirdopu je ta pomoč prišla pozno. Novembra 2023 je bolgarski regionalni inšpektorat za okolje odločil, da za širitev ni potrebna celovita presoja vplivov na okolje, najpodrobnejša oblika okoljskega pregleda (RIOSV Sofia). Izvajalec je gradnjo načrtoval od maja 2024 do marca 2026 (GBS).

Tudi financiranje so uredili vnaprej. Posojilo Evropske investicijske banke (EIB) v višini 200 milijonov evrov, podpisano leta 2025, krije Aurubisove naložbe v Bolgariji in Nemčiji (EIB). Javni dokumenti ne kažejo, da bi oznaka skrajšala rok za katero od dovoljenj ali omogočila pridobitev novega financiranja.

Anode, ki so prej potovale v Belgijo

Pirdop proizvaja več anod, kot jih lahko predela v lastnem elektroliznem obratu. Del jih je doslej pošiljal v Aurubisovo rafinerijo v Olenu v Belgiji, po navedbah družbe pa bo širitev to pošiljanje končala (predstavitev Aurubisa). Olen ima dovoljenje za proizvodnjo 355.000 ton katod na leto (odločba province Antwerpen).

Pri tem je treba ločiti dve meri: zmogljivost pove, koliko bakra bi obrat lahko predelal, proizvodnja pa, koliko ga dejansko predela. Novi elektrolizni obrat v Pirdopu povečuje evropsko zmogljivost za rafiniranje ne glede na to, kaj se bo zgodilo v Belgiji.

Evropa bo proizvedla več bakra le, če bosta izpolnjena dva pogoja: Olen mora bolgarske anode nadomestiti z drugo surovino, ki vsebuje baker, oba obrata pa morata delovati blizu polne zmogljivosti. Aurubis trdi, da bo sproščene zmogljivosti v Olenu lahko uporabil za predelavo drugega materiala. Noben objavljen dokument ne navaja, koliko ga bodo predelali, od kod bo prišel ali kdaj.

Za tak nadomestni material bi se morali zanesti na stopnjo dobavne verige, na kateri je Evropa najšibkejša. Skupno raziskovalno središče Evropske komisije meri odvisnost od uvoza, torej delež potreb EU na posamezni stopnji dobavne verige, ki ga pokrijejo dobave iz tujine. Po njegovi oceni je ta delež pri pridobivanju bakra približno 48 odstotkov, pri predelavi pa 17 odstotkov (JRC). Evropi primanjkuje rude, rafinerija pa je ne more izkopati. Material, ki bo v Olenu nadomestil bolgarske anode, bo zato prišel iz dobavne verige, ki je že zdaj odvisna od uvoza.

Kdo pridobi

Največjo neposredno korist ima Aurubis: več bakra predela na eni lokaciji in mu ni več treba prevažati polizdelka čez celino. Bolgarija pridobi večje zmogljivosti za predelavo, čeprav javni podatki ne povedo, koliko delovnih mest bo novih. Olen izgubi bolgarske anode in mora poiskati nadomestno surovino. Posojilo EIB so podpisali pred podelitvijo oznake, ki sama ne prinaša dodatnega javnega financiranja.

Širitev Pirdopa je konkretna in Evropi daje več zmogljivosti za rafiniranje bakra. Ali bo zaradi nje v Evropi tudi več bakra, je odvisno od tega, kaj bo storil Olen. Preden je Bruselj projekt razglasil za strateškega, je Pirdop že prestal okoljsko preverjanje, začel gradnjo in zagotovil financiranje EIB; noben javni dokument ne kaže, da bi oznaka spremenila časovnico ali količino proizvodnje. Oznaka bi lahko pozneje pomagala pri iskanju kupcev ali pridobivanju prihodnjih dovoljenj, vendar razpoložljivi dokumenti tega ne kažejo.