Bolgarija po napadih prosi NATO za zaščito

Po napadih dronov na trgovske ladje ob bolgarski obali je Sofija zaprosila članice Nata za lovska letala, rakete zemlja-zrak, sisteme za boj proti dronom, patruljna letala in vidno prisotnost zavezniških sil v svojem teritorialnem morju (BTA, Reuters). Najbližja Bolgariji napadena ladja je bila zadeta zunaj njenega teritorialnega morja, javna prošnja pa ne pove, kdo bi varoval ladje zunaj teh voda (bolgarsko ministrstvo za promet). Veleposlaniki Nata bodo o prošnji razpravljali prihodnji teden. Zavezništvo še ni odobrilo ničesar (Reuters).

Obrambni minister Dimitar Stojanov je 16. oktobra povedal, da je generalnemu sekretarju Marku Rutteju in Alexusu Grynkewichu, vrhovnemu poveljniku Natovih sil v Evropi, pisal s prošnjo za »celoten razpoložljivi nabor zmogljivosti« (Radio Bulgaria). Ni navedel vrste letal, obsega sil, oporišča ali roka. Priznal je tudi, da so zavezniške zmogljivosti omejene in da se za njihov razpored potegujejo še Romunija ter baltske države.

Kje poteka meja na morju

Trije droni so 13. oktobra zadeli ladjo Chelsea 3 pod malteško zastavo, približno 17 do 18 navtičnih milj vzhodno od mesta Byala. Vseh 15 članov posadke so rešili (bolgarsko ministrstvo za promet). Ladja je bila zunaj bolgarskega teritorialnega morja, v izključni ekonomski coni, kjer ima Bolgarija gospodarske pravice, ne pa polne suverenosti. Lovska letala, raketne baterije in zavezniške ladje v teritorialnem morju bi varovali obalo in pristanišča, sami po sebi pa ne bi zaščitili območja, kjer so zadeli Chelsea 3.

Škoda se ni končala pri tej ladji. Ob Bolgariji je potonila še HS Dignity, iskanje 11 pogrešanih mornarjev pa so končali 14. oktobra (AP). Tudi Romunija je utrpela izgube: tanker Wine Trader je 15. oktobra zagorel blizu Suline, pogrešanih pa je bilo sedem mornarjev (romunska pomorska uprava). To je del širšega vala napadov, o katerem smo poročali že prej (To Brief).

Kdo je izstrelil drone, uradno še ni dokazano. Bolgarski premier Rumen Radev pravi, da vzorec napadov kaže na Moskvo, vendar Bolgarija tega ne more dokazati. Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je za napade neposredno obtožila Rusijo (AGERPRES), predsednik Nicușor Dan pa pravi, da Romunija tehnično ne more ugotoviti, od kod so droni prišli (HotNews).

Zakaj Sofija potrebuje zavezniška letala

Bolgarija ima nova lovska letala, ki jih še ne more poslati v boj. Njeni F-16 so že prispeli, vendar po besedah poveljnika bolgarskih zračnih sil 16. oktobra še niso začeli opravljati bojnih nalog (BTA). Obrambno ministrstvo načrtuje, da bodo v bojno dežurstvo vključeni leta 2027 (bolgarsko obrambno ministrstvo).

Evropska komisija je Bolgariji vnaprej izplačala 489,3 milijona evrov v okviru približno 3,3 milijarde evrov posojil iz instrumenta SAFE, posojilne sheme EU za obrambne nakupe (Evropska komisija). Posojila omogočajo sklepanje pogodb, ne morejo pa že ta mesec zagotoviti letal nad Črnim morjem.

Kaj lahko prinese prihodnji teden

Veleposlaniki se bodo sestali v okviru Severnoatlantskega sveta, najvišjega političnega organa Nata, ki odloča s soglasjem. Zato lahko vsaka članica zadrži odločitev (Nato). Soglasje bi Nato zavezalo k odzivu, ne pa tudi k dobavi opreme. Zavezništvo ima le malo lastnih lovskih letal. Letala in raketne baterije morajo ponuditi vlade članic, zato bodo odločilno besedo imele prestolnice, ki imajo opremo na voljo.

Varovanje ladij na odprtem morju je zahtevnejša naloga. Neimenovani romunski obrambni vir je za AP povedal, da romunske vojne ladje nimajo protiletalske obrambe, s katero bi lahko trgovske ladje varno spremljale skozi območja, kjer grozijo droni (AP). Patruljna letala bi Bolgariji omogočila boljši pregled nad dogajanjem na morju. V objavljeni prošnji ni navedeno, ali bi kdo ladje na tem območju spremljal ali branil.

Nevarnost presega obe obalni državi. Chelsea 3 je plula pod malteško zastavo, na krovu je imela ukrajinske in azerbajdžanske mornarje, namenjena pa je bila v Moldavijo. Julija je po Črnem morju potovalo približno 80 odstotkov ukrajinskega izvoza žita in oljnic (Evropska komisija). Če bi ladjarji in posadke to pot začeli obravnavati kot nevarno, bi to škodovalo tako ukrajinskim izvoznim prihodkom kot bolgarskim pristaniščem.

Bolgarija od zaveznic zahteva, naj zapolnijo vrzel, ki je njena lovska letala pred letom 2027 ne bodo odpravila (bolgarsko obrambno ministrstvo). Veleposlaniki lahko prihodnji teden sklenejo, da se Nato odzove, o tem, kaj bo dejansko poletelo in zaplulo, pa bodo odločale vlade članic. Prošnja zajema bolgarski zračni prostor, obalo in teritorialno morje. Sofija in vlade, pripravljene poslati opremo, morajo še določiti, ali bo kdo varoval trgovske ladje v vodah, kjer so droni zadeli Chelsea 3.