Bolgarija grozi z vetom na sankcije EU

Bolgarija bo blokirala naslednji sveženj sankcij EU proti Rusiji, če Unija s seznama ne umakne patriarha Kirila, je ta teden v Bruslju napovedal premier Rumen Radev (BTA, Reuters via MarketScreener). Grožnja znova razkriva šibko točko evropske zunanje politike: ena sama vlada lahko zadrži skupni odziv vseh 27 članic.

Sankcije EU proti Rusiji se sprejemajo soglasno v okviru skupne zunanje in varnostne politike, torej pogodbenega okvira, ki ureja skupne diplomatske in varnostne odločitve Unije. Preden začne veljati nov sveženj, se mora z njim strinjati vsaka prestolnica (člen 31 PEU, postopek sprejemanja sankcij v Svetu). En sam »ne« iz Sofije ima enako težo kot nasprotovanje Berlina ali Pariza. Madžarska je več let dokazovala, kako učinkovito je to orodje. Bolgarija ga zdaj uporablja na enak način.

Dva motiva, en vzvod

Radevovo nasprotovanje ima dve ravni. Prva je gospodarska: novi ukrepi proti dejavnostim, povezanim z Lukoilom, bi lahko po njegovi oceni škodili bolgarski oskrbi z gorivom, pa tudi dobavi rezervnih delov za metro in gnojil (BTA). Ta skrb ni brez podlage. Edina bolgarska rafinerija, v Burgasu, je Lukoilova in obvladuje domači trg goriv. Ameriško izvzetje, ki ji omogoča nadaljnje delovanje, se izteče oktobra 2026. Če bi sankcije zožile njen manevrski prostor, bi se Bolgarija znašla pred zelo skoncentriranim tveganjem v oskrbi, drugačnim od odvisnosti Madžarske in Slovaške od naftovodov.

Druga raven je simbolna. Radev se sklicuje na pravoslavno tradicijo in zgodovinsko vlogo Ruske cerkve v bolgarski pripovedi o osvoboditvi, s čimer utemeljuje zahtevo, da patriarh Kiril ne sme ostati na sankcijskem seznamu (Kyiv Independent, Euronews). Potem ko je Madžarska tiho opustila dolgotrajno nasprotovanje pri Kirilu, je Bolgarija ostala edina ovira v tej zadevi. Bolgarski mediji so stališče Sofije opisali kot razdeljeno med »energetsko linijo« in »cerkveno linijo« (Sega).

Prav ta kombinacija vetu daje težo. Če bi šlo samo za gospodarski ugovor, bi sledila pogajanja o izvzetju. Če bi šlo samo za verski ugovor, bi bil videti kot prorusko signaliziranje. Skupaj pa Radevu omogočata domače politično pojasnilo, ki je hkrati materialno oprijemljivo in simbolno razumljivo volilnim skupinam, naklonjenim Rusiji.

Odloženo odvračanje na vzhodnem krilu

Za države bliže frontni črti veto pomeni zamik pri odvračanju. Litovski predsednik Gitanas Nausėda je načelo soglasja označil za »orodje zlorabe« (Verslo Žinios). Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je zahteval ambicioznejši 21. sveženj sankcij in ocenil, da sedanji predlog ne zadošča (LRT). Za Vilno sankcije niso samo diplomatsko sporočilo, temveč del varnostne arhitekture proti sosednji vojaški grožnji; vsak zamik zmanjšuje skupni pritisk na Moskvo.

Vzorec, ki ga zdaj ponavlja Bolgarija, je v regiji dobro prepoznaven. Romunski mediji so položaj opisali kot »madžarski scenarij«, ki se pojavlja v sosedstvu (Digi24). Nemški mediji so izpostavili tri prekrivajoče se težave: bolgarsko notranjo politiko, ekonomiko Lukoila in strukturno napako v načinu, kako EU vodi zunanjo politiko (Deutschlandfunk, n-tv). Ključna je zadnja. Vsaka članica, ki ima dovolj močan domači interes in dovolj politične odločnosti, ga lahko pretvori v vzvod nad zunanjo politiko celotne Unije.

Reforma, ujeta v lastno pravilo

Pogodbe EU vsebujejo obvode, vendar nobeden ne rešuje osrednjega problema. Premostitvena klavzula bi lahko del zunanjepolitičnih odločitev prenesla na glasovanje s kvalificirano večino, pri katerem imajo večje države večjo težo, nobena posamezna članica pa ne more blokirati odločitve sama. Toda za aktivacijo takšne klavzule je potrebno soglasje, zato je reforma ujeta v pravilo, ki ga želi popraviti (IPG Journal). Konstruktivna vzdržanost državi omogoča, da se umakne iz odločitve, ne da bi blokirala Unijo, vendar deluje le, če se država sama odloči za zadržanost. Bolgarija tega ne napoveduje.

Voditelji EU so ta mesec poskusili z delno rešitvijo: sektorske sankcije proti Rusiji bi podaljšali za 12 mesecev namesto za šest, s čimer bi zmanjšali število trenutkov, ko skeptična vlada dobi pogajalski vzvod. To zmanjša pogostost priložnosti za veto, ne odpravi pa samega veta.

Osnutek besedila sankcij, ki bi zadeval Lukoilove hčerinske družbe in dejavnosti v Burgasu, ni objavljen, zato bolgarskih trditev o gospodarski škodi ni mogoče neodvisno preveriti (EUAlive). Radevova javna izjava je politični signal; pravi preizkus bo sledil pri pogajanjih veleposlanikov o končnem besedilu. Temeljno vprašanje ostaja odprto: Madžarska je pokazala, da model veta deluje, Bolgarija ga zdaj ponavlja, EU pa nima mehanizma, ki bi naslednji vladi preprečil enako potezo.