Bolgarski obrambni dolg do 2071

Koliko se sme država zadolžiti za vojsko, če bo posojilo odplačevala še dolgo po tem, ko ne bo več nobene vlade, ki ga je odobrila?

Bolgarska vlada je 15. julija parlamentu poslala v potrditev posojilni sporazum v višini 3,26 mrd. evrov, sklenjen v okviru SAFE, nove kreditne linije Evropske unije za obrambne izdatke (24 Chasa). Pogoji so na prvi pogled ugodni: do deset let odloga pred začetkom odplačevanja glavnice in ročnost do 45 let (Sofia Globe). Toda poceni kredit ostaja dolg. Zadnja plačila bi lahko zapadla šele leta 2071. Poslanci pa naj bi zadolžitev odobrili, preden je javno znana večina projektov, ki jih bo financirala.

Kako deluje SAFE

SAFE Evropski komisiji omogoča, da se zadolži na kapitalskih trgih z uporabo skupne kreditne bonitete EU, nato pa denar posodi državam članicam za obrambne nakupe (CER). Skupni okvir znaša 150 mrd. evrov. Pravila usmerjajo naročila v evropske in ukrajinske dobavne verige: najmanj 65 odstotkov stroškov komponent mora ostati v EU, Evropskem gospodarskem prostoru ali Ukrajini (European Commission).

Svet EU, v katerem zakonodajno odločajo nacionalni ministri, je SAFE sprejel po nujnem pravnem postopku, pri katerem je Evropski parlament povsem ostal zunaj odločanja. Parlament je zato sprožil postopek pred Sodiščem EU, saj trdi, da je bila izbrana pravna podlaga nezakonita (European Parliament, EU Law Live). Zadeva še ni končana, denar pa že teče. Poljska je prejela začetnih 6,56 mrd. evrov, Hrvaška pa prvo tranšo v višini 255 mio. evrov (European Commission, Brussels Times).

Ista evropska kreditna linija v posameznih državah odpira zelo različne notranjepolitične spore. V Romuniji gre za ustavni spor o tem, katera vlada je imela pristojnost za zadolžitev (Gândul); na Poljskem je izbruhnil javni spor med obrambnim ministrom in predsednikom države zaradi podpisa zakona (TVN24). Bolgarska različica tega spora je tišja, a politično nič manj pomembna: vprašanje je, kaj lahko parlament sploh vidi, preden glasuje.

Devet projektov, eden javen

Bolgarsko posojilo zajema devet projektov oboroženih sil iz obrambnega investicijskega programa do leta 2032 (Actualno). Javno je znan samo eden: nakup radarjev v vrednosti 320 mio. evrov na podlagi okvirnega sporazuma s Francijo (24 Chasa). Za preostalih osem projektov niso objavljene pogodbene vrednosti, dobavitelji, roki dobave niti podatek, kolikšen del naročil bi lahko dobila bolgarska podjetja (Actualno, 24 Chasa).

Del podatkov je lahko upravičeno poslovno občutljiv ali tajen zaradi varnostnih razlogov. Toda obseg nerazkrite porabe je ključen. Poslanci odločajo o večdesetletni obveznosti odplačevanja za projekte, ki jih večinoma ne morejo presoditi.

Fiskalni okvir to dilemo še zaostruje. Bolgarski parlament je pred kratkim zvišal zgornjo mejo državnega dolga, da bi omogočil 3,8 mrd. evrov novega zadolževanja, deloma za pokrivanje likvidnostnih potreb proračuna, država pa še nima dokončno sprejetega proračuna za leto 2026 (Forbes Bulgaria). Vlada trdi, da se bodo sredstva SAFE vključila v letne obrambne proračune in se zato strošek razporedil skozi več let. Takšna konstrukcija deluje le, če bodo vse prihodnje vlade spoštovale zavezo v obdobju odplačevanja, ki se približa polovici stoletja.

Pravi preizkus ratifikacije

Bolgarski problem ni dostop do denarja. SAFE ponuja verjetno najcenejši obrambni kredit, ki ga lahko dobi država z bolgarskim fiskalnim profilom. Problem je v tem, da vlada od parlamenta zahteva odobritev dolgoročnega dolga, ne da bi razkrila večino projektov, dobavitelje, roke dobave in učinek na domačo industrijsko zmogljivost. Sporazum Sofiji odpira dostop do najmočnejšega evropskega instrumenta za obrambno zadolževanje. Ali bo 3,26 mrd. evrov prineslo dejanske vojaške zmogljivosti ali pa predvsem štiri desetletja servisiranja dolga za uvoženo opremo, je odvisno od odgovorov, ki jih bolgarski poslanci javnosti dolgujejo pred glasovanjem.