Kanada prevzema baltsko vlogo v Natu

Vsako vojaško zavezništvo stoji na poveljniški hrbtenici: štabih, ki načrtujejo, usklajujejo in držijo skupaj sile iz več držav. Kanadski premier Mark Carney se je zdaj zavezal, da bo Kanada pomagala okrepiti Natovo obrambo Baltika in postala ena od vodilnih držav v Večnacionalni diviziji Sever (MND North), kopenskem poveljstvu za Estonijo in Latvijo (sporočilo kanadskega premierja). Kanada se s tem pridružuje Danski in Latviji pri vodenju te strukture. Doslej je vodila eno brigado, zdaj pa prevzema del odgovornosti za divizijsko poveljstvo, ki povezuje več brigad iz različnih zavezniških držav. Po javno dostopnih podatkih pa gre za prevzem načrtovalne vloge, ne za napoved novih vojakov ali opreme.

Kaj v resnici pomeni vodilna država

Vodilna oziroma okvirna država zagotovi organizacijsko jedro vojaške formacije: štabno osebje, načrtovalne zmogljivosti, usklajevanje vaj in skupna pravila, kdo komu poveljuje ter kako se ukazi prenašajo. Kanada to vlogo že opravlja v Natovi večnacionalni brigadi v Latviji, kjer vojaki iz več zavezniških držav delujejo pod kanadskim vodstvom (NATO Association of Canada). Nova odločitev to odgovornost premika raven višje. Carneyjeva izjava delo MND North opisuje kot »načrtovanje in usklajevanje vojaških operacij, izmenjavo informacij in vaje« (sporočilo kanadskega premierja).

Razlika med poveljstvom in silami je pri tem ključna. Nato ločuje načrtovalne strukture od vojakov, orožja in transportnih zmogljivosti, ki jih morajo v krizi poslati ter za uporabo odobriti posamezne vlade (NATO). Danska dobro kaže to vrzel: je sovodilna država v MND North, hkrati pa je v Latvijo napotila pehotno četo z do 170 vojaki, pozneje pa naj bi prispevek povečala na bataljon s približno 850 vojaki (Nordic Defence Sector). Kanadska napoved ne omenja novih vojakov, vnaprej razmeščene opreme ali logističnih enot.

Dve poveljniški verigi, ena grožnja

Kanadska vloga je pomembnejša zaradi načina, kako je Nato preuredil svojo severovzhodno obrambo. 1. nemško-nizozemski korpus je letos prevzel taktično poveljniško odgovornost za Estonijo in Latvijo ter obe državi povezal prek MND North (Ground News, Defence Network). Litva spada pod ločeno korpusno poveljstvo v Szczecinu na Poljskem, z drugimi poveljniki, drugimi potmi za okrepitve in drugačnimi predpostavkami o tem, kako bi pomoč prišla na teren. Če bi kriza zajela vse tri baltske države, bi jo v praksi vodili dve vzporedni poveljniški strukturi, ki pod Natovim vrhovnim poveljnikom nimata enotne operativne oblasti.

Litovska javna razprava to delitev že odraža: osredotoča se na vzpostavljanje nemške brigade, zračno obrambo in koridor Suwałki, ozek kopenski prehod med Poljsko in Litvo, čez katerega bi morale priti zavezniške okrepitve (Lrytas). Kanadska okvirna vloga krepi severno poveljniško verigo za Estonijo in Latvijo. Litovske težave s koridorjem ne rešuje.

Preizkus prvih ur

Odločitev globlje vpenja severnoameriško zaveznico v obrambo Baltika v času, ko evropske vlade želijo zmanjšati odvisnost od Združenih držav. Finsko poročanje jo umešča v širši premik, v katerem Evropa in Kanada prevzemata več odgovornosti v prostoru Baltskega morja in Arktike (Yle). Ta premik ima meje. Analiza Konrad-Adenauer-Stiftung jasno pokaže omejitev: ZDA še vedno zagotavljajo strateško oskrbo z gorivom v zraku, zračni transport, obveščevalne zmogljivosti in zgodnje opozarjanje, česar evropske sile ne morejo hitro nadomestiti (KAS).

Estonski uradni viri kažejo, da Natovo povezovanje v Baltiku poteka prek štabnih elementov za sprejem zavezniških sil, podporo in vaje (mil.ee). Ne kažejo pa, da bi novi kanadski status spreminjal pravila delovanja, pristojnosti v krizi ali število stalno nameščenih vojakov. V prvih urah krize je odločilno, ali zavezniške enote vedo, kdo jim poveljuje, katere ceste in železniške povezave uporabljajo, katere zaloge so na voljo in ali so politični voditelji že sprejeli dovolj odločitev, da se izognejo zastoju.

Kanadski korak krepi poveljniško odgovornost in severnoameriško vlogo v baltski obrambi naredi težje reverzibilno. Toda poveljniška hrbtenica potrebuje sile pod seboj, javni podatki pa še ne kažejo, kaj Kanada dejansko postavlja v ta prostor. Nato in Ottawa morata na to odgovoriti, preden bo mogoče odločitev razumeti kot kaj več od politične zaveze, od katere bo težko odstopiti.