Prestolnice v sporu zaradi proračuna €2tn

Spor o proračunu EU je zdaj manj pravno vprašanje kot preizkus politične poravnave med državami članicami. Nemčija lahko naslednji večletni finančni okvir ustavi, vendar veto deluje le, če Berlin ob sebi zbere države, ki nasprotujejo istim kompromisom. Ta koalicija se že krha.

Pritisk je viden v številkah. Sedanji dolgoročni proračun znaša približno 1,2 bilijona evrov, naslednji osnutek Evropske komisije pa Evropsko računsko sodišče opisuje kot dokument v višini skoraj 2 bilijonov evrov. Prvo kompromisno besedilo ciprskega predsedstva naj bi ta znesek zmanjšalo za približno 2 odstotka. Znižanje je majhno, a odpira bistveno vprašanje: ali bodo obramba, Ukrajina, konkurenčnost in širitev dodatek k staremu proračunu ali bodo iz njega izrinile obstoječe politike?

Varčna skupina je manj trdna, kot je videti

Ciper lahko piše kompromisna besedila. Ne more pa doseči, da bi vlade želele isti izid. Ko se številke pojavijo na papirju, prestolnice ne branijo več splošnih načel, temveč svoje izgube.

Tu se nemški manevrski prostor zoži. Švedska Berlinu pomaga pri nasprotovanju zgornji meji: Jessica Rosencrantz je predlaganih 1,23 odstotka BND EU označila za »helt oacceptabelt«. Toda Stockholm hkrati obravnava Ukrajino in obrambno sodelovanje kot dejanski prednostni nalogi, kar kaže tudi nordijsko-baltsko-ukrajinska obrambna izjava.

Za tabor nižje porabe je to praktična težava. Veliko vlad se lahko strinja, da bi moral biti proračun manjši. Precej manj jih soglaša o tem, kateri program naj se zmanjša najprej.

Dodaten razkol odpira Italija. Rim je neto vplačnik, vendar je Giorgia Meloni znova odprla vprašanje proračunskih rabatov. Po poročanju Euronews Italy trdi, da popusti za druge države ne morejo ostati trajni, medtem ko Italija plačuje brez primerljive zaščite. To ne postavlja le vplačnic proti prejemnicam. Vplačnice sili, da se med seboj pogajajo, še preden pridejo do spora s prejemnicami.

Glavna številka prikriva dejanski pritisk

Uporabni proračunski prostor je manjši, kot kaže skupni znesek. Portugalski mediji poročajo, da ciprski predlog pomeni 1,23 odstotka BND EU oziroma 1,13 odstotka, če se izloči odplačevanje dolga iz programa NextGenerationEU. Odplačevanje dolga lahko zgornjo mejo prikaže kot razmeroma velikodušno, hkrati pa pusti manj prostora za dejansko porabo.

Španija zavrača financiranje novih prednostnih nalog z rezi v stare. Madrid v skupni izjavi o večletnem finančnem okviru podpira obrambo, konkurenčnost in strateško avtonomijo, vendar ne na račun kohezije, kmetijstva ali ribištva. Sporočilo je jasno: če Evropa želi geopolitični proračun, potrebuje nova sredstva, nove prihodke, počasnejše odplačevanje dolga ali skupno zadolževanje.

Romunija izhaja iz drugega strahu. HotNews poroča, da kmetijstvo in kohezija v paketu, vrednem približno 2 bilijona evrov, ostajata pri okoli 770 mrd. evrov, vendar se v krožečem besedilu še vedno pojavljajo rezi. Bukarešta po poročanju Agrointela zahteva, da kmetijska podpora ostane ločena, stabilna in brez obveznega nacionalnega sofinanciranja neposrednih plačil.

Podpora vzhodnim članicam je zato najobčutljivejša črta v osnutku. Poljska in Romunija želita močnejši argument za regije, ki so bolj izpostavljene ruski vojni in pritisku širitve. Južne vlade bodo vprašale, ali ta denar prihaja iz istega kohezijskega sklada, od katerega so odvisne same. Če bo obljuba ostala le pri formulaciji, bo kupila mir zdaj in težave pozneje.

Zunanja poraba kaže obseg premika. International Crisis Group navaja, da bi osnutek zunanjo porabo povečal na 200,3 mrd. evrov, kar je 75 odstotkov več. To se ujema z ostrejšim varnostnim okoljem. Hkrati pa koristi državam z obrambno industrijo, močnimi upravami in pripravljenimi projekti, ker lahko nova sredstva črpajo hitreje kot revnejše regije, zgrajene okoli starejših tokov financiranja.

Vprašanje je, kdo bo plačal evropski novi program, ko ima vsaka prestolnica možnost zaviranja, račun za dolg pa je že v proračunu. Naslednji večletni finančni okvir bo pokazal, ali geopolitične ambicije prihajajo kot dodaten strošek ali pa naj jih nosijo kmetje, regije in revnejše države članice.