Črpalke v Cernavodăju le tri centimetre nad mejo

Vodostaj na merilni postaji ob Donavi pri Cernavodă je 10. oktobra znašal −259 centimetrov, po podatkih romunske uprave za vode ANAR (Agerpres). To je le tri centimetre nad mejo −262 centimetrov, pod katero črpalke jedrske elektrarne ne morejo več zanesljivo zajemati hladilne vode (Mediafax). ANAR je od 10. do 18. oktobra odredila dodaten izpust 20 kubičnih metrov na sekundo iz zadrževalnika Iezer, vendar objavljeni podatki še ne kažejo, koliko te vode je prispelo do elektrarne (Agerpres, HotNews).

Negativni vrednosti je treba pojasniti. Merilna postaja gladino reke primerja s stalno referenčno točko, zato negativna vrednost ne pomeni globine. Tudi ničesar ne pove o količini vode nad reaktorjem. ANAR je vrednost −262 označila za operativno mejo črpalk, ne za »varnostno mejo«, kot so pisali nekateri naslovi, izpust pa za začasen in izreden ukrep (Mediafax).

Zakaj tudi ustavljen reaktor potrebuje rečno vodo

Oba reaktorja v Cernavodă že mirujeta. Nuclearelectrica, državno nadzorovana družba, ki upravlja elektrarno, je borzo obvestila, da je 1. blok nadzorovano zaustavila 28. julija, 2. blok pa 13. avgusta (obvestilo o 1. bloku, obvestilo o 2. bloku).

Zaustavitev prekine verižno reakcijo, vendar gorivo še naprej oddaja toploto, ko razpadajo radioaktivni stranski produkti. Črpalke morajo to zaostalo toploto odvajati v rečno vodo. Petre Min, vodja centra za odzivanje pri jedrskem regulatorju CNCAN, je 10. oktobra povedal, da oba bloka še vedno potrebujeta vodo iz reke. Delavci gradijo pregrado, ki naj bi več vode usmerila proti črpalkam (HotNews).

Voda iz Iezera torej ni namenjena proizvodnji elektrike. Z njo želijo ohraniti hlajenje ob upadanju vodostaja in elektrarno pripraviti na ponovni zagon. Državni sekretar na ministrstvu za energijo Cristian Bușoi je 7. oktobra povedal, da napovedi za naslednjih deset dni ne kažejo trajnejšega dviga Donave. Kdaj bo mogoče varno znova zagnati črpalke in oba reaktorja, bodo odločili strokovnjaki elektrarne (Digi24).

V podatkih manjka ključni člen med zadrževalnikom in zajemom vode pri elektrarni. Agerpres in HotNews povzemata podatke ANAR, vendar nobeden od njiju ni meril vode pri Cernavodă. Podatek o izpustu pove, koliko vode zapusti Iezer, ne pa, za koliko se bo dvignil vodostaj pri elektrarni. ANAR je navedla, koliko časa voda potrebuje za pot po reki, ni pa podala ocene. Nobeno od navedenih poročil ne pove, koliko vode bo doseglo črpalke in kdaj.

Kaj kažeta električno omrežje in sosednje države

Romunija lahko elektriko kupuje od sosednjih držav prek dnevne čezmejne dražbe (ENTSO-E). Po podatkih o omrežju, ki jih je zbral Solar Industry, jedrska proizvodnja 10. oktobra ni dosegla ničelne vrednosti, neto uvoz, torej uvoz minus izvoz, pa je ob 21. uri znašal približno 2,12 gigavata (Solar Industry). Podatek kaže, da je Romunija ob tej uri uvozila več elektrike, kot je izvozila. Ne pove pa, kateri uvoz je nadomestil proizvodnjo v Cernavodă ali koliko bodo zaradi izpadov višji računi.

Nizek vodostaj omejuje jedrsko proizvodnjo tudi čez mejo. Bolgarska elektrarna Kozloduy, ki prav tako črpa vodo iz Donave, je 6. oktobra zaradi nizkega vodostaja napovedala preventivno zmanjšanje skupne moči 5. in 6. bloka za približno 90 megavatov (Kozloduy). Iz istega razloga so moč 5. bloka zmanjšali že avgusta (To Brief).

Vode je primanjkovalo tudi kmetom ob istem odseku reke. ANAR je julija omejila namakanje na odseku Donave med Călărași in Cernavodă (ANAR). Oktobrski ukrep, kot je opisan v poročilih, ne določa količine vode za kmetije ali ribogojnice. Ker so omejitve namakanja uvedli že prej, podatki ne kažejo, da bi kmetije izgubile vodo zaradi hlajenja elektrarne.

ANAR je odredila izpust vode iz zadrževalnika za hlajenje elektrarne, ki ne proizvaja elektrike, vendar dosedanja poročila ne kažejo, koliko vode je doseglo zajemno mesto v Cernavodă. Nuclearelectrica in CNCAN lahko pretok izmerita pri črpalkah. Njuna meritev bi pokazala, ali je izpust dosegel namen in kako blizu je elektrarna ponovnemu zagonu.