V Cernavodă le še 11 cm rezerve

Gladina vode v zajetju jedrske elektrarne Cernavodă je 7. avgusta znašala približno –218 centimetrov (Newscenter). Drugi blok, zadnji še delujoči romunski jedrski reaktor, morajo operaterji ustaviti, če gladina pade na okoli –229 centimetrov (Capital). Manevrskega prostora je torej še 11 centimetrov, po istih poročilih o spremljanju razmer pa Donava upada za dva do tri centimetre na dan.

Romunija je o tveganju obvestila Bruselj in vse vlade držav članic na podlagi Uredbe 2019/941, pravil EU, ki od držav zahtevajo zgodnje opozarjanje na motnje v oskrbi z elektriko, kadar bi se lahko razširile čez meje (Europa FM). Takšno opozorilo sproži usklajevanje in večjo pozornost sosed, ne zagotovi pa dodatne proizvodnje.

Zakaj lahko upad reke ustavi jedrsko elektrarno

Reaktorji v Cernavodă uporabljajo vodo iz Donave za hlajenje kondenzatorjev, naprav, ki paro po pogonu turbin spremenijo nazaj v vodo. Če pretoka ni dovolj, ni hlajenja; če ni hlajenja, ni proizvodnje. Prvi blok so iz omrežja izključili že 28. julija, ko je pretok padel na približno 1.630 kubičnih metrov na sekundo, precej pod avgustovskim povprečjem okoli 3.900 kubičnih metrov (Agerpres, HotNews).

Romunija je odtlej razstrelila skalno tvorbo, poglobila plovno pot in pripravila potopitev barž, s katerimi bi preusmerila tok vode. Razstrelitev skale je gladino zvišala za približno dva centimetra (Euronews România). Tehnični direktor Nuclearelectrice Emil Macovei je dejal, da bi lahko delo z baržami pridobilo še dva do tri dni, vendar se bo drugi blok po njegovih besedah verjetno ustavil, če se upadanje nadaljuje (Digi24).

Sosede, ki bi lahko pomagale, imajo iste težave

Drugi blok proizvede približno 680 megavatov, kar pomeni okoli osem do devet odstotkov romunske večerne konične porabe, ki se je zaradi vročinskega vala približala 8.000 megavatom (Europa FM). Romunija je že zdaj v večernih konicah uvažala približno 1.700 megavatov. Če se drugi blok ustavi, bi se potreba po uvozu lahko povzpela nad 2.500 megavatov (Financial Intelligence).

Države, ki bi običajno zapolnile ta primanjkljaj, ležijo ob isti reki. Madžarska elektrarna Paks je v začetku avgusta z običajnih približno 2.000 megavatov padla na okoli 480 megavatov, zato je morala Madžarska sama povečati uvoz elektrike in poseči po plinskih rezervah (Pénzcentrum, MVM).

Najbolj neposredno pomoč je doslej zagotavljala Bolgarija. Zjutraj 7. avgusta je v Romunijo izvažala 1.355 megavatov, pri čemer se je opirala na sončne elektrarne in premog (economic.bg). Toda bolgarski uradniki so sporočili, da so bile izvozne zmogljivosti v zadnjih dneh »v celoti izkoriščene« (bolgarsko ministrstvo za energijo), jedrska elektrarna Kozloduj pa je prav tako odvisna od Donave, katere gladina upada.

Kdo pridobi, kdo plača

Kratkoročni zmagovalci so trgovci in prilagodljivi proizvajalci, ki lahko redko večerno elektriko prodajajo po višjih cenah. Cene za dan vnaprej v srednji in jugovzhodni Evropi že kažejo pribitke, povezane s težavami v Paksu in Cernavodă (Serbia Energy).

Neposredno breme najprej nosijo odjemalci Nuclearelectrice. Družba jih je opozorila, da morda ne bo mogla izpolniti dobavnih pogodb, pri čemer se sklicuje na višjo silo, pravni argument, da izreden zunanji dogodek podjetju preprečuje izpolnitev obveznosti (ZF). Industrijski porabniki se lahko z omejitvami porabe, prostovoljnimi ali obveznimi, srečajo precej prej, preden bi gospodinjstva zaznala spremembe v maloprodajnih cenah. Romunski sistemski operater Transelectrica je velike porabnike pozval, naj ohranijo nižjo porabo, da bi se izognili večji okvari omrežja (Mediafax).

Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je skupino EU za usklajevanje na področju električne energije opisal kot forum za izmenjavo informacij (Dan Jørgensen). Evropski trg z elektriko sicer omogoča, da se elektrika premika tja, kjer je najbolj potrebna. Suša pa razkriva omejitev tega modela: Romunija, Madžarska in Bolgarija potrebujejo dodatno elektriko v istih večernih urah, elektrarne v vseh treh državah pa hladi ista reka, ki je je vse manj.