Cernavodă obremenjuje pet omrežij

Romunija je v torek ob 19.25 porabljala več kot 8.000 MW električne energije, njene elektrarne pa so proizvajale 5.873 MW. Razliko, približno 2.150 MW, je pokrila z uvozom (Agerpres, Adevărul). Ta primanjkljaj se bo zdaj verjetno povečal. Romunija je začela priprave na zaustavitev drugega bloka jedrske elektrarne Cernavodă, edinega delujočega reaktorja v državi z močjo približno 700 MW, ker nizka gladina Donave ne omogoča več dovolj varnega hlajenja (Argus, Economica). Prvi preizkus bo, ali si lahko pet držav v večernih urah razdeli omejeno elektriko, ne da bi katera plačala zelo visoko ceno.

Zakaj je 19. ura ključna

Težava ni samo v količini elektrike, temveč v času. Čez dan sončne elektrarne v omrežje pošiljajo veliko poceni energije. Med 19. in 23. uro pa klimatske naprave še vedno delujejo, proizvodnja iz sonca pa pade proti ničli. Romunija, Madžarska, Bolgarija in sosednje države zato hkrati potrebujejo zanesljivo proizvodnjo ali uvoz.

Romunija je Evropsko komisijo in sosednje države uradno obvestila, da je v elektroenergetski krizi. Pravna podlaga je uredba EU 2019/941, ki od držav zahteva, da Komisijo in sosede obvestijo, kadar je ogrožena zanesljivost oskrbe (HotNews, Ziare). Komisija je 11. avgusta sklicala skupino za usklajevanje na področju električne energije in ocenila, da je sistem obremenjen, vendar stabilen (European Commission, Digi24). To zmanjšuje tveganje izpadov, ne pa tudi večernih cen.

Enotni evropski trg lahko z mehanizmom spajanja trgov elektriko preusmeri iz cenejših območij v bolj obremenjena, dokler čezmejne povezave niso polno zasedene. Ne more pa ustvariti novih megavatov.

Kdo prodaja in kdo kupuje

Bolgarija je za zdaj na ugodnejši strani trgovanja. Romunski in madžarski trgovci so po besedah direktorja dispečerskega centra bolgarskega operaterja ESO Dimitarja Zarčeva zaprosili za 3.500 do 4.000 MW bolgarskih čezmejnih zmogljivosti (Mediapool). Toda tudi bolgarska jedrska elektrarna Kozloduj stoji ob isti reki. Ministrica za energijo Iva Petrova je dejala, da bi lahko ob sedanjih gladinah Donave obratovala še približno teden in pol (DBR). Cene za dobavo za dan vnaprej so se povzpele proti 150 do 170 €/MWh, potem ko so bile teden prej pri 100 do 120 €/MWh; za Bolgarijo je to nenaden dobiček z jasno vidnim rokom trajanja (Mediapool).

Najbolj izpostavljena kupka je Madžarska. Jedrska elektrarna Paks, njen glavni vir jedrske energije, je 11 dni delovala s polovično močjo, preden se je vrnila na polno proizvodnjo. Madžarska je zato 4. avgusta v večernih urah uvažala elektriko po povprečni ceni 218 €/MWh. V eni uri je cena za 3.522 MW uvožene elektrike dosegla 439 €/MWh (VG, Portfolio). Slovaški energetski regulator ÚRSO je opozoril na »nenavadno napete« razmere v elektroenergetiki v širši regiji (STVR).

Romunska gospodinjstva so za zdaj zaščitena. Vladni izredni načrt kot skrajni ukrep predvideva postopno omejevanje porabe pri velikih industrijskih odjemalcih med 19. in 23. uro (Agerpres). Če bodo dobavitelji v konicah še naprej plačevali več za zagotovitev elektrike, se bodo ti stroški sčasoma prelili tudi v pogodbe gospodinjstev. Po strokovnih scenarijih bi se lahko povprečne cene za dan vnaprej gibale med 850 in 1.800 lejev/MWh, posamezne večerne konice pa bi lahko presegle 5.000 lejev/MWh (Economica, Adevărul).

Premog, sredstva za okrevanje in dejanska izbira

Bukarešta je obvestilo o krizi povezala z znano zahtevo: premogovna bloka Rovinari 4 in Turceni 5 želi ohraniti v obratovanju tudi po predvidenih datumih zaprtja (HotNews). Premogovne elektrarne pomagajo pri večernih konicah, ker proizvajajo neodvisno od sonca in vetra. Toda Romunija se je k njunemu zaprtju zavezala v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, torej v reformnem svežnju, od katerega je odvisno črpanje evropskih sredstev za okrevanje. Če se dogovorjeni mejniki obrnejo nazaj, lahko Komisija ustavi izplačila (Ziare). Ocena Komisije, da kratkoročnega tveganja za oskrbo ni, zato slabi romunski argument za izredno izjemo.

Evropsko omrežje lahko ohrani oskrbo. Toda stabilnost se v tem primeru kupuje z višjimi uvoznimi računi, načrti za omejevanje industrijske porabe in političnim vračanjem premoga v rezervo, ne z obiljem razpoložljive elektrike.