Chat control obstal kljub 314 glasovom proti

Evropski parlament je odločal o tem, ali naj ustavi začasno dovoljenje, ki tehnološkim podjetjem omogoča pregledovanje nešifriranih sporočil zaradi iskanja gradiva o spolnih zlorabah otrok. Več poslancev je glasovalo proti podaljšanju kot zanj: 314 proti, 276 za, 17 vzdržanih (Greens/EFA, La Voix de France). Ukrep je kljub temu preživel. Na tej stopnji postopka je Parlament za zavrnitev besedila potreboval absolutno večino vseh 720 poslancev, torej 361 glasov. Vsak prazen sedež je zato učinkoval kot glas za ohranitev ureditve. Spor o tako imenovanem »chat control« tako ni več le vprašanje pregledovanja sporočil, temveč tudi vprašanje, kako Evropska unija ohranja začasna pooblastila pri življenju, kadar stalnega zakona ne more sprejeti.

Kaj dovoljenje zajema

Sporna ureditev temelji na Uredbi 2021/1232, začasni izjemi od evropskih pravil o zasebnosti elektronskih komunikacij. Po splošnem pravilu ponudniki storitev ne smejo pregledovati vsebine sporočil. Izjema pa podjetjem, kot so Microsoft, Google in Meta, omogoča prostovoljno iskanje znanih posnetkov zlorab otrok in vzorcev navezovanja stikov z otroki v storitvah, kjer podjetje vsebino še lahko prebere ali tehnično obdela (EUR-Lex, CADE Project).

Storitve s šifriranjem od konca do konca so izključene. Parlament je besedilo dopolnil tako, da varuje vsako komunikacijo, za katero se šifriranje »uporablja, se je uporabljalo ali se bo uporabljalo« (European Parliament LIBE). WhatsApp in Signal zato ostajata zunaj okvira. Spletna pošta in oblačne storitve za sporočanje, pri katerih ponudniki ohranjajo dostop do vsebine, ostajajo znotraj njega (The European Post, RTVE).

Dovoljenje ni novo. Prvič se je začelo uporabljati leta 2021, po zastalih poskusih podaljšanja pa se je izteklo 4. aprila 2026. Svet, v katerem sedijo vlade držav članic, je besedilo znova odprl in ga julija poslal v Parlament. Podaljšanje velja do aprila 2028.

Kako je pravilo glasovanja postalo osrednja zgodba

Parlament je bil v tako imenovani drugi obravnavi, torej na stopnji, na kateri lahko besedilo Sveta zavrne le z absolutno večino vseh evropskih poslancev. Tak prag varuje stališče Sveta: nizka udeležba ali razdeljena opozicija ga ne moreta zlahka blokirati. Pravilo je pravno veljavno. V tem primeru pa je pomenilo, da je ukrep, ki ga je večina glasujočih poslancev želela zavrniti, obstal, ker 129 poslancev ni prišlo ali ni glasovalo.

Svet je uporabil tudi nujni postopek, ki je skrajšal časovni okvir in Parlamentu zožil prostor za spremembe besedila ali daljšo razpravo (CADE Project, Greens/EFA). Nemška organizacija za digitalne pravice Digitalcourage je takšno kombinacijo označila za politični manever (Digitalcourage). Tudi če je postopek sledil pravilom iz pogodb EU, je očitek politično pomemben: zakonit postopek lahko še vedno oslabi odgovornost, kadar glasovalni prag ščiti obstoječe stanje.

Stalni zakon, ki ga nihče ne more sprejeti

Začasno dovoljenje se podaljšuje zato, ker se EU ne more dogovoriti o trajni zamenjavi. Evropska komisija je leta 2022 predlagala celovito uredbo, ki bi uvedla ocene tveganja in morebitne odredbe za pregledovanje pri spletnih storitvah (Commission proposal). Predlog je še vedno blokiran. Njegov najbolj sporen del je pregledovanje na strani odjemalca, pri katerem bi naprava sporočila preverila, preden bi jih šifriranje naredilo neberljiva. Tehnično šifriranje ne bi bilo razbito, njegov namen pa bi bil obiden.

Razkol v Svetu kaže, kako različno vlade tehtajo varnost otrok in zasebnost komunikacij. Danska je med svojim predsedovanjem Svetu EU zagovarjala ostrejši pristop (Frihedsbrevet). Skupina vlad pod vodstvom Nemčije in Poljske, dovolj velika za blokado dogovora v Svetu, je stalni dosje ustavila pred poletnim premorom (EDRi). Tudi nemško stališče je razdeljeno: Berlin je sprejel obnovitev prostovoljnega pregledovanja ob zaščiti šifriranja, nemški zvezni organi za varstvo podatkov pa so zavrnili vsako obliko pregledovanja na strani odjemalca (BfDI, Zeit). Ta notranji razkol pomeni, da Nemčija lahko blokira stalni zakon, ne more pa oblikovati stabilne alternative. Na Poljskem so zagovorniki digitalnih pravic tudi prostovoljno dovoljenje opisali kot nevarno, ker uporabnike obravnava kot osumljence, ponudnike pa kot »zasebno policijo« (Onet/OKO.press).

Pomanjkanje dokazov obema stranema omogoča trditve, ki jih ni treba preverljivo dokazati. Zagovorniki opozarjajo, da bi prekinitev pregledovanja lahko pomenila izgubo ključnih prijav zlorab otrok. Kritiki svarijo pred lažno pozitivnimi zadetki in prenosom nalog kazenskega pregona na zasebna podjetja (Euronews, 24.hu). Pregledne, vseevropske revizije natančnosti pregledovanja, deleža lažno pozitivnih zadetkov ali posledic za kazenske postopke ni. EU je dovoljenje zdaj podaljšala že dvakrat, ne da bi od ene ali druge strani zahtevala, naj pokaže rezultate. Izvzetje šifriranih komunikacij je resen uspeh za zagovornike zasebnosti. Hkrati pa je EU normalizirala »stalno začasno« izjemo od zaupnosti komunikacij, obnovljeno po pravilu, ki je odsotnost spremenilo v soglasje. Evropska komisija, Svet in Parlament morajo pred naslednjim rokom aprila 2028 javno pojasniti, kaj prostovoljno pregledovanje dejansko prinaša.