Wang Yi na redkem obisku Švedske

Kitajski zunanji minister Wang Yi je konec junija in v začetku julija obiskal Dansko, Švedsko, Finsko in Norveško. Šlo je za prvi visoki kitajski diplomatski obisk nordijske regije po več kot petnajstih letih (Politiken). Čas obiska ni bil naključen: Wang je prišel v regijo, katere varnostna samopodoba se je po vstopu Švedske in Finske v Nato močno spremenila, le nekaj dni po tem, ko so trgovinski pogovori med EU in Kitajsko v Bruslju prinesli krhek dogovor, da strani do oktobrskega pregleda ohranita odprte komunikacijske kanale (de.euronews.com).

Na površini so bili obiski vljudni. Njihova politična teža je drugje: Peking je preverjal, ali lahko prek dvostranskih pogovorov zmehča vzdušje okoli odločitev, ki jih v EU formalno vodi Bruselj.

Usklajen odpor

Danska je najjasneje pokazala, da nordijske vlade turneje niso razumele kot niza ločenih srečanj, temveč kot skupen preizkus. Zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v ospredje postavil kitajsko vlogo pri omogočanju ruske vojne proti Ukrajini in trgovinsko neravnotežje med EU in Kitajsko. Njegov cilj je bil, da Wang Yi isto sporočilo sliši v vsaki nordijski prestolnici, ne samo v Københavnu (Politiken, BT/Reuters). Če je Peking računal, da bo v posameznih prestolnicah našel različne pragove popuščanja, je Danska poskušala ta prostor zožiti.

Podobno logiko je ubrala Finska. Zunanja ministrica Elina Valtonen je srečanje umestila v odnose med EU in Kitajsko ter v evropsko varnost, pri čemer je od Kitajske zahtevala »konstruktiven prispevek« k obojemu (Ulkoministeriö, Yle). Helsinki pogovora ni predstavil kot dvostranskega ponovnega zagona odnosov. Postavil ga je ob evropsko linijo, ne proti njej.

Na Švedskem je srečanje s premierjem Ulfom Kristerssonom spremljal pritisk aktivistov zaradi zaprtega švedsko-kitajskega založnika Guija Minhaija, kar je pogovoru dodalo plast človekovih pravic in Pekingu zmanjšalo prostor za topel diplomatski zasuk. South China Morning Post je celotno turnejo opisal kot kitajsko preverjanje, ali lahko »čezatlantska zmeda« omehča evropske »nordijske jastrebe« (SCMP). To je uporabna analitična razlaga, čeprav noben nordijski predstavnik takšnega jezika javno ni uporabil.

Kako dvostranski pritisk potuje skozi Bruselj

Zemljevid pristojnosti v EU pojasni, zakaj je bila turneja pomembna tudi brez vidnih popuščanj. Trgovinsko-obrambne postopke EU, denimo carine in protisubvencijske preiskave, vodi Evropska komisija, ne posamezne prestolnice. Po pogodbah EU gre za izključno pristojnost Unije (člen 207 PDEU).

Zunanja in varnostna politika delujeta drugače. V Svetu, kjer se srečujejo vlade držav članic in določajo skupna stališča EU, še vedno večinoma velja soglasje. Vsaka prestolnica zato ohrani politični glas in pogosto tudi možnost blokade (člen 31 PEU).

Kitajska s srečanjem v Helsinkih ali Stockholmu ne more ustaviti protisubvencijskega postopka Evropske komisije. Lahko pa prek dvostranskih stikov vpliva na to, ali Evropa pritisk ohrani ali ga tiho zmanjša. Nemčija ta mehanizem kaže najjasneje. Po Wangovih evropskih srečanjih so nemški mediji poročali, da je Peking Berlin pozival k bolj »racionalnemu« stališču EU, medtem ko nemška industrija ostaja močno odvisna od kitajskega trga in izpostavljena morebitnim povračilnim ukrepom (Zeit, zdfheute.de). Pravna pristojnost ostane v Bruslju. Politični pritisk potuje skozi Berlin.

Tiha litovska sprememba

Največji zaplet v preprosti zgodbi o tem, da se »nordijski jastrebi« upirajo kitajskemu šarmu, prihaja z vzhoda. Litva je po letu 2021 postala evropski simbol odpora proti Pekingu, potem ko je v Vilni dovolila odprtje Tajvanskega predstavništva. Kitajska je nato znižala raven diplomatskih odnosov in uporabila gospodarski pritisk. Zdaj Litva javno razpravlja o normalizaciji odnosov (LRT, Lrytas). Litovski mediji poročajo o političnem cilju, da bi odnose obnovili v približno šestih mesecih, čeprav so strokovnjaki v isti razpravi tak časovni okvir ocenili kot zelo ambiciozen.

To je pomembno za širšo sliko. Če država članica, ki je za soočenje s Kitajsko plačala najvidnejšo ceno, zdaj išče dogovor, bodo druge prestolnice iz tega sklepale, koliko se jim konfrontacija s Pekingom splača.

Preverjeni viri niso pokazali konkretnih popuščanj nordijskih vlad med Wangovo turnejo. Nobena skupna izjava ni spremenila stališča Sveta. Noben trgovinski dosje se ni premaknil. Oktobrski pregled odnosov med EU in Kitajsko zato ostaja naslednji resen preizkus: ali vzvod Evropske komisije še drži ali pa so dvostranski kanali medtem tiho načeli politično voljo, ki ta vzvod podpira.